Arhivi Kategorije: Gradivo za razmislek

Življenje na smetišču Akamasoa , Jardim Gramacho, projekt Rosario, Marinaleda, Havana – community gardening

Prosim ne sprašujmo se več ali se da kaj naredit v tej družbi, O padru Pedro Opeki je že krožil pps, ki je bil silno navdihujoč, sedaj tudi video Peter (Pedro) Opeka – Bojevnik Upanja. Poglejmo koliko je sposoben   narediti oz. spodbuditi en sam človek, ter se zamislimo koliko smo sposobni narediti kot homogena skupina v sinergiji, seveda če smo to že sposobni, če ne,  potem se nimamo niti pravice pritoževati, edino kar je naše najmočnejše orodje namreč doslej vztrajno zanemarjamo. Naj se besede tega velikega človeka na veliko izpišejo vsakič ko bo govora o tem kaj je smiselno, kaj je treba, kaj je nujno in kako to narediti, še posebej pa vsem ,ki delujejo v dobro ljudi, pa se kdaj znajdejo pred težavami z lastnim egom:” Ko delamo za uboge ne delamo to zaradi nagrade…delamo za dostojanstvo vseh ljudi…ko delamo dan za dnem, iz tedna v teden in leta v leto , vidimo d a je nastal en čudež…hvala bog , da si me izbral za tvoje orodje, da lahko pomagam ljudem ” , sedaj pa vsi dobrodelneži vprašajmo se ali je vse kar delamo vsaj približno s tem v skladu, je Pedro lahko referenca korektnosti?
 na tej povezavi pa je pps , kjer je dost odličnih fotografij ,ki zgodbo prikažejo š e malo bolj ilustrativno
Še ena zgodba z obrobja družbe Jardim Gramacho, največje smetišče na svetu (70% vseh smeti iz Ria prepeljejo na to smetišče, 9.000 ton na dan!), tam se na  veliko presenečenje ne najde gangsterjev, džankijev, dilerjev, prostitutk in kaosa, ampak red in disciplino, pobiralce smeti, catadores, ki svoje delo jemljejo resno in ki so sindikalno organizirani, nevidne delavce, ki nočejo biti nevidni. Smetišče razumejo kot borzo – zbirajo tiste smeti, ki so najbolj iskane. Danes zbirajo plastiko, jutri steklenice, pojutrišnjem staro železo. »Bolje da delamo, kot pa da se prostituiramo.« Sporočilo dokumentarca Življenje na smetišču Waste Land (2010) http://www.youtube.com/watch?v=sNlwh8vT2NU, ki ga je posnela Lucy Walker , je očitno: četudi vsi ti ljudje delajo in živijo na smetišču, kontrirajo vsem stereotipom družbe, ki jih je izrinila tja, v favelo ob babilonskem smetišču, najcenejši kraj za bivanje, kjer je neoliberalna mantra o »nižanju stroškov« prignana do morbidne skrajnosti.
http://www.mladina.si/tednik/201122/zivljenje_na_smetiscu
V priponi pa še enkrat prav tako zelo spodbudna zgodba o Projektu Rosario, vzemite si čas, dovolite si naj vas inspirira dobronamernost.
Pobuda ga. Ane Malenice , županu Marinalede Juan Manuel Sánchez Gordill-u, da prispe v Slovenijo, nam je odprla priloľnost, da model kot ga nam bi prikazal,  prenesemo tudi v Slovenijo (oz. vsaj inf. o tem v slovensko zavest, ki lahko nosi dolgoročne pozitivne posledice). Hkrati je to tudi priloľnost za sodelovanje vseh, ki želimo izrazit (udejanjit) to kar hočemo in ne le tisto česar ne maramo. V trenutni situaciji je ena od poglavitnih prioritet graditi neodvisnost, lokalno samooskrbo na področju prehranske , energetske in ekonomske suverenosti. Španci so po mojem mnenju to uspeli doseči v zavidljivem obsegu, tako nam lahko služi primer Marinalede kot vzor in spodbuda za lokalizacijo.
 

Za vse še enkrat nekaj linkov:

 http://www.mladina.si/dnevnik/27-06-2008-marinaleda_-_alternativa__ki_deluje/

 http://www.mladina.si/tednik/201116/mikel_lezamiz__direktor_izobrazevanja_v_mondragonu__najvecji_kooperativi_na_svetu_v_lasti_zaposlenih

 

ŠE DVA PRIMERA KOOPERATIVE:

1. Gre za Havano na Kubi, ki se je po padcu Sovjetske zveze soočila z veliko teľave pomanjkanja hrane, svoje je dodal ąe ameriąki embargo na uvoz nafte, kar jim je onemogočilo transport hrane iz ruralnih v urbana področja. Ljudje so postali lačni in ker v mestu niso mogli vzgajati ľivine, so pričeli saditi rastline. Drľava je gibanje podprla in brezplačno zagotovila v upravljanje neizkoriąčena mestna zemljiąča tistim, ki bi bili pripravljeni pridelovati hrano. Organizirala je tudi oskrbovalne centre za prodajo semen in drugih potrebąčin. Sedaj polovico vseh sveľih

izdelkov, ki jih Havana porabi, pridelajo znotraj mesta in vse na preprost, BIO način.

http://sustainablecities.dk/en/city-projects/cases/havana-feeding-the-city-on-urban-agriculture

http://72.18.132.73/~organicv/2011/03/planet-cuba-complex-complicated-but-sustainable/

 

2. Odličen, verodostojen, delujoč in sistematično postavljen pilotni  projekt  samooskrbe (predvsem prehranske suverenosti ) Antona Komata http://www.mladina.si/tednik/201114/samooskrba_s_hrano_kot_projekt_mesta_kulture . Pritegnimo k temu sočuteče ljudi , obstoječe sorodne idejne in praktične projekte s področja samooskrbe (lokalne samozadostnosti; energetske in ekonomske suverenosti).

lp Marjan

Rešitve kot nam jih pripravljajo ob razmahu prehrambene krize, ali se bomo s tem sprijaznili

Ali pa se bomo raje odločili za večji delež lastne  samooskrbnosti in s tem večje neodvisnosti?kakšen vrtek, manjšo njivico, pa cikacoka k bližnjemu eko kmetu…nimamo časa , so še vedno polne police, se ne splača, je hrana še vedno dost poceni ja res (kako dolgo še?, o ceni hrane v bodoče p a

http://www.siol.net/gospodarstvo/2011/02/susa_na_kitajskem_naj_ne_bi_vplivala_na_svetovne_cene_hrane.aspx

http://www.rtvslo.si/blog/achilies/opozorilo-iz-rusije/46731/ ter http://www.financnitrgi.com/radar/10-razlogov-zakaj-so-cene-hrane-zbezljale-v-visave),

No, pa si poglejmo, kaj bomo morda sicer jedli, recimo na državne prehranske bone????? (http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/309365 star podatek iz 2008 je 28 miljonov američanov na živilskih bonih, http://www.jana.si/kolumne/matjaz-jereb/Je-krize-ze-konec.html V letu 2011 pa naj bi to blo 44 miljonov ljudi, ki se ne uspejo drugače prehraniti kot pa za državno pomočjo ) ref . tudi http://www.dailykos.com/story/2007/02/23/305052/-Vlog:-Hunger-in-America-Merrimack-Valley-Food-Bank-Part-2

 

Umetna živila; umetna jajca, meso, siri, riž, sladila

 

Sicer vsebujejo neke rakotvorne zadeve, povzročajo demenco, ampak ne bomo se obremenjevali – je ceneje, če jih naredijo v laboratoriju, kot pa da bi imeli farmo kur,sirarno, mesarijo, posevek na njivi, vse pa pod pretvezo cenejše hrane za potrošnika od našega najboljšega soseda&co

http://www.eface.in/beware-of-china-eggs-china-started-egg-production/

http://www.chinasmack.com/2011/pictures/beef-extract-additive-used-to-change-pork-into-beef.html

Solution to the Global Food Crisis

https://www.youtube.com/watch?v=u1N6QfuIh0g&feature=player_embedded (alo, meso iz blata)

http://www.jana.si/aktualno/zgodbe/Sir-brez-mleka-in-salama-brez-mesa.html

http://www.naturalnews.com/031344_plastic_rice.html

http://www.prisluhni.si/Aspartam-sladki-strup.html

http://www.finance.si/307460/Meso-kloniranih-%BEivali-v-EU-ne-bo-prepovedano

Znanstveniki razvili gensko spremenjeno kravo, ki proizvaja “človeško” mleko

http://www.dailymail.co.uk/news/article-1372836/Scientists-develop-genetically-modified-cow-produces-human-breast-milk.html

pa še enkrat prispevek Maksa Vrečka in mojih nekaj pripomb

Hrana naša vsakdanja ?

Film Hrana d.d. /Food, Inc  http://www.youtube.com/watch?v=ppL_UuN73Fc

Čeprav je film posnet v ZDA, je tudi za naše razmere še kako aktualen. Običajno se stvari z nekajletnim zamikom (ki se vedno bolj skrajšuje) pojavijo tudi pri nas.

Film prikazuje sodobno prehranjevalno verigo, v kateri je interes kapitala oziroma multinacionalnih korporacij zelo jasen. Vse za ceno dobička. Če dobiček zahteva, da piščanci na farmah v celotnem življenju sploh ne vidijo sonca, potem se tako tudi zgodi. Včasih so piščance na farmah redili 12 tednov, danes le 7. Ker je v trgovinah največ povpraševanja po piščančjih prsih, je proizvodnja usmerjena v čim večjo rast tega dela telesa. Tako usmerjena proizvodnja (namenoma nisem uporabil izraza pridelava) ima neizogibne posledice – piščanci zaradi velike teže telesa sploh niso sposobni hoditi. Močno se poveča tudi občutljivost na bolezni. Žal se odpravlja posledico in ne problema, zato se množično uporabljajo antibiotiki. Ki jih kupci posredno pojemo in zagotavljam vam, da nimajo blagodejnega delovanja na naš organizem.

Nič drugače ni pri govedoreji, prašičereji… V filmu vidimo prizore, ki jih ne želimo videti. Življenje bodočih izdelkov je podrejeno zgolj čim hitrejši rasti, ravnanje v klavnicah brutalno. Te mine, da bi sploh še jedel meso. Da sploh ne omenjam sužnjelastniških razmer, ki vladajo v teh obratih.

Zgrešili smo smer: hrana je postala izdelek!

Vegetarijanska alternativa ima svoje slabosti, ker je jasno prikazano, da boste v trgovini (tudi pri nas) le težko kupili hrano, ki ne bi vsebovala soje ali koruze, ki sta v večini primerov gensko spremenjeni.

V filmu vidimo obup kmetov, ki vedo, da je takšen način proizvodnje hrane popolnoma zgrešen, vendar sploh nimajo izbire. Če kmet v ZDA ne želi pridelovati gensko spremenjene soje, hitro dobi poziv na sodišče. Tam ga čaka vojska odvetnikov multinacionalke M., ki je lastnik gensko spremenjenih semen. Kmetu za branjenje pred lažnivimi obtožbami hitro zmanjka denarja in prisiljen je v dogovor. Denar zmaga.

Ob gledanju filma se zavemo, kako dragocena je hrana iz domačega vrta. In kako dragocene so majhne slovenske kmetije, kjer je hrana (rastline ali živali) pridelana in ne proizvedena. Vendar je cenovni pritisk enormen. Uvožena hrana je tako poceni, da lahko slovenski kmet hitro ostane brez kupca. V filmu je bil zanimiv primer kupca, ki se je za ekološko pridelanega piščanca peljal 500 km daleč. Njegova izjava: »Splača se!«.

Izziv je mogoče rešiti zgolj s sodelovanjem vseh vpletenih: kmeta, trgovca in kupca. In iz tega vidika je nujno širjenje ustreznih informacij, kamor sodi tudi film Hrana d.d. Dovolj je šokanten, da se resno zamislimo nad prehransko industrijo, pa tudi nad našimi nakupnimi odločitvami. Zato se sprašujem, zakaj se je film predvajal zgolj v mali dvorani Kina Dvor, ki sprejme le peščico obiskovalcev? Zakaj se film ne prikazuje po srednjih in višjih šolah? Zakaj ga ne vidijo kmetje? In tudi trgovci bi si ga morali ogledati, ker imajo v svojih rokah enega od ključev do rešitve, kar je bilo v filmu tudi jasno prikazano

Grotesknost masovne pridelave opisuje tudi Gail A Eisnitz http://www.meat.org.uk/slaught.html, glavna preiskovalka pri ameriškem Združenju za humano kmetovanje, ki je napisala knjigo Slaughterhouse (Klavnica), ki na žalost še ni prevedena v slovenščino. V svoji knjigi je objavila pogovore z ducati delavcev v klavnicah po vseh ZDA. Prav vsi so priznali, da so sami sodelovali pri mučenju živali ali pa niso prijavili sodelavcev, ki so to počeli, ker se je hitrost proizvodne linije oziroma tekočega traku dramatično povečala. V klavnici v vzhodnem delu države, zakoljejo 180 tisoč prašičev na teden. Delavci se zato mučijo, da obdržijo visoko hitrost proizvodne linije. To ne povzroča samo brutalnosti nad živalmi, ampak tudi resne poškodbe pri delavcih, predvsem bolezni zaradi ponavljajočih se gibov.” Več o tem http://bam.czp-vecer.si/portali/7dni/v1/default.asp?kaj=2&id=5616822

Pa gremo naprej

http://www.finance.si/307460/Meso-kloniranih-%BEivali-v-EU-ne-bo-prepovedano

Tiste, ki že itak ne jejo mesa, tole na kratek rok ne obremenjuje toliko. Ostali si poiščite dobrega, domačega, preverjenega mesarja. Če bomo ozavestili naše dobavitelje hrane, velja za vso hrano, da bodo preverjali njen izvor in hrane z dvomljivim izvorom ne bodo kupovali, ker je ne bodo uspeli prodati, takšne hrane pri nas pač ne bo. Začnimo se zavedati, končno, da smo kupci regulator, kaj bo na prodajnih policah in česa ne bo.

Kam Pes taco moli, v katerem grmu se skriva zajec?

Znanstveniki razvili gensko spremenjeno kravo, ki proizvaja “človeško” mleko

http://www.dailymail.co.uk/news/article-1372836/Scientists-develop-genetically-modified-cow-produces-human-breast-milk.html

Scientists develop genetically modified cow that produces ‘human’ breast milk

www.dailymail.co.uk

Dajmo se vprašat predvsem zakaj so šli kaj tako nenaravnega, tako grotesknega sploh razvijat.

V dveh eksperimentih se je skotilo 42 gensko spremenjenih teličkov in telic, preživelo pa jih je 26. Deset jih je umrlo takoj po porodu, šest pa v roku šestih mesecev.

Eksperimente počnejo tako ali tako.. samo, da so očem skrite. En tak primer je Plum Island v ZDA..

Gensko modificirana živila so namenjena, da modificirajo nas. Hrana ni namenjena samo za pridobivanje hranilnih snovi, ampak tudi ureja našo energijsko vitalnost: celici ni pomembno samo pridobiti snovi, ampak tudi določeno stopnjo (dobrega…) sevanja od ostalih ŽIVIH živil, ki ji omogočijo delovanje (je kot baterija pri vžigu avtomobila). Če ta živila zamenjamo z sintetičnimi (razni integratorji, ki jih tako dobro reklamirajo), imamo sicer enake snovi kot v naravnih, vendar nimajo te “vitalne energije”, so mrtva… in tudi nam povzročijo upad energije, se pravi, zbolimo. Z gensko modificiranimi živili, pa naj bo zelenjava ali meso, so te vrednosti zmanipulirane in tako povzročijo “stranske učinke”, ki na prvi pogled niso opazne, vendar v dolgem roku uničujejo to ravnotežje človeškega organizma… Uničujejo človeka, tako gensko, umsko in duševno…

lp Marjan

 

»Da se naredi kar je prav je vedno pravičas.« Martin Luther King Jr.
“Nikoli ne dvomite ali lahko majhna skupina resnih in predanih ljudi spremeni svet. V resnici je to edino, kar ga sploh lahko.” Margaret Mead

Plastika, onesnaženje, popotnica in dota našim zanamcem

Kje se najbolj očitno pozna kaj kot civilizacija puščamo za sabo http://www.midwayfilm.com/

Plastična vrečka potrebuje od 500 do 1000 let, da se razgradi. Predvidoma naslednje leto bo stopil v veljavo zakon o omejevanju uporabe nakupovalnih vrečk http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/plasticna-vrecka-potrebuje-od-500-do-1000-let-da-se-razgradi.html ,

Addicted to plastic
http://www.youtube.com/watch?feature=player_embedded&v=d7odFt5YA3g#!ADDICTED TO PLASTIC (2007-2008)
Dokumentarec, ki ga preprosto morate pogledati. Je zbirka dejstev s celega sveta, ki nas uči osnov

in

http://www.mojvideo.com/video-nevarnost-plasticnih-vreck/a33ffd79564ebc7001de  p a je po dolgem času en dober pps

Apeliram posredujte  po naših kontaktih, slednji nas direkt nagovarja, ozavešča kaj vsakodnevno lahko naredimo bolje, pravzaprav s kako malo truda in samodiscipline lahko takoj (ne jutri, čez mesec dni..) vsakdo od nas začne prispevat k izboljšanju stanja

ps: naj nam bo dober vzgled Bangladeš (Plastic Recycling in Bangladesh )http://www.youtube.com/watch?v=kF8OznRoWAU in Ruanda ….., če si lahko privoščim malce cinizma Plastic Recycling in Bangladesh www.youtube.com WONG: One man’s garbage is another man’s fortune. In Bangladesh, used plastic bo…ttles that are found in garbage dumps and litter drains and roadside dishes a…

Hormonski disruptor Bisfenol A ali BPA, ki se na široko uporablja v embalažah živil, pločevinkah pijač, plastenkah, računih, kartušah tiskalnikov, zobnih plombah, denarju, formulah za dojenčke, kozmetiki in tudi v oblačilih, je kljub vsem študijam ki dokazujejo škodljivost, še vendo v prosti uporabi. …Raziskava inštituta Harvarda in Yale je ugotovila da ima BPA širok spekter učinkov: na ščitnico, tudi nevrološko in dopaminske težave, debelost kot tudi na nizko težo, razvoj zarodka, kancerogeni učinki, tudi rak dojk in rak prostate. Njegov vpliv na hormone pri ženskah kot moških lahko ima negativne učinke na reproduktiven in spolni sistem. …Študije na laboratorijskih živalih, tudi primatih so ugotovile trajne spremembe: genitalnega trakta, spremembe v tkivu dojk predispozicije rakotvornim, dolgoročne reproduktivne in rakotvorne učinke, povečanje teže prostate, prezgoden za…četek pubertete, daljši estrus, padec testosterona, povečanje anogetalne razdalje pri obeh spolih, poveča občutljivost na hormone in raka, zniža materinski nagon, zavira nevrološki razvoj, moti razvoj jajčnikov in odpravlja normalne razlike med spoli v možganski strukturi in razvoju. A le poročanje teh znanstvenih dejstev, je povzročilo da so Media Matters in drugi napadli Alex Jonesa za domnevni napad na geje.

Biodinamika in permakultura

 

Luka (misteriji.si) je zbral obsežno gradivo o biodinamiki in permakulturi ter duhovnem pogledu na hrano, ki jo uživamo. Gradivo je podano v PDF formatu. Želimo vam veliko veselja pri prebiranju tega strnjenega in nadvse koristnega znanja.

Biodinamično gospodarjenje

Znanost in duhovnost

Osnova je v antropozofiji

Ocean kozmične energije

Hrana in kozmični ritmi

Lotimo se dela

Biodinamični preparati

Preparat iz baldrijana

Pripravek iz regrata

Skrb za kulturne rastline

Kopriva

Je plevel problem ali lek

Gnoj iz roga

Kompost je naš zaklad

Biodinamika in sadjarstvo

Semena – dragocena dediščina

Meditacija o škodljivcih

Pomlad trka na duri

Izkopljimo preparate

Kremen iz roga

Merkurjev preparat

Rman je pravi čarodej

Marsov kompostni preparat

Kmet bodočnosti

Permakultura v praksi

Rudolf Steiner

 

Članek o delu Tamare Urbančič ki zavest o samooskrbi prenaša tudi na šole

Družina Tamare Urbančič, diplomirane inženirke kmetijstva živinorejske smeri, živi na Gabrju pri Ilirski Bistrici, kjer ima manjšo samooskrbno kmetijo. Med obiski šolskih skupin, ki so prihajale na ogled, je opazila, da otrokom zelo manjka stik z naravo, tako z rastlinami kot živalmi, in da so tudi tistim s podeželja domači kvečjemu še psi in muce, z drugimi pa se skoraj nimajo priložnosti srečati. Vodstvu osnovne šole Dragotina Ketteja v Ilirski Bistrici je zato predlagala, da bi vodila kmetijski krožek in uredila šolski ekovrt. Njeno pobudo (podobne so pri nas šele dobro zaživele, ponekod v tujini pa so že osmišljene kot del rednega učnega programa, pravi) so pred štirimi leti z naklonjenostjo sprejeli, zataknilo se je pri denarju. Ker ga iz šolskega proračuna zanjo ni bilo, je s predlogom preko Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom kandidirala za sredstva evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in uspela. Krožek in šolski ekovrt vodi zdaj tudi v osnovnih šolah v Košani in Podgori-Kuteževem, kjer ob šoli obdelujejo tudi zeliščni vrt

 

http://www.deloindom.si/zelenjavni-vrtovi/otroci-na-vrtu-pridelovanje-hrane-je-lepo-delo

šolski vrt na OŠ
> Podgora dobil prvo mesto na najlepši šolski ekovrt v Sloveniji (med 55
> šolami). Projekt eko šol: Šolska VRTilnica…več na:
>
> http://www.ekosola.si/novica/901/izbrani-najlepsi-vrtovi/

Dobre prakse, inovacije: pralni stroj in cirkularka, brušenje, solarna energija

Kako si zastonj oprati perilo ali razžagati drva? Za odgovor si oglejte filme na spodnjih povezavah.

Pralni stroj na nožni pogon:

Bicycle Powered Washing Machine http://www.youtube.com/watch?v​=Fktpd1ymE8A

Cirkularka na nožni pogon:

http://www.youtube.com/watch?v=QtbLmV3A1HY&feature=player_embedded#

Cirkularka.wmv

www.youtube.com

 

saj so že naši stari Rezijani potovali po celem svetu in na kolesu prek prenosov brusili nože , sekire…….v Resiutti smo si ogledali muzej brusačev. ti so hodili večinoma po Italiji, Dalmaciji, drugje po Balkanu, prišli tudi do Jeruzalema in na drugo stran do Londona. njihovo delo je bilo brušenje nožev, škarij, britvic in popravljanje dežnikov.

glej http://www.primorski.eu/dossiers/Priloge/6/39/161914/

 

Uporaba solarne energije:

Solarne naprave:

http://www.well.org.rs/index.php/solarna-suara-za-voe , http://www.youtube.com/watch?v=A_AFnW1bZL8

Gradivo za razmislek

V tej rubriki vas vabimo, da skupaj PREVERJAMO DEJSTVA JAVNO DOSTOPNIH INFORMACIJ!

Preberimo  vsebino, poglejmo »filmčke«, kliknimo na povezave (z dvoklikom na modro obarvano polje) in si ustvarjajmo  svoje mnenje in ukrepajmo v pozitivno smer. Veseli bomo vaših ugotovitev in povratnih informacij.