Predlagatelji pobud smo bili veseli odziva Državnega sveta RS na poslane pobude..
Sklicali so izredno sejo sveta za kmetijstvu  pri Državnem svetu, na katerega smo bili povabljeni  tudi predstavniki predlagateljev in na osnovi sklepov seje izoblikovali predlagane pobude in jih poslali VLADI RS  z vsebino: MaŠtevilka: 315-01-2/2025/3 Ljubljana, 10. 12. 2025                                                                

Državni svet Republike Slovenije je na 34. seji 10. 12. 2025, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09, 101/10, 6/14, 26/15, 55/20, 123/20, 67/22 in 69/23), obravnaval Pobude Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za več trajnostne lokalne hrane v javnih zavodih in krepitev lastne prehranske varnosti ter na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 – UPB1 in 95/09-odl. US, 21/13-ZFDO-F in 81/18–odl. US, 16/23, 12/24–ZVDZ-E in 57/25 – ZF) sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet Republike Slovenije podpira pobude Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Vladi Republike Slovenije predlaga, da pobude prouči in nanje odgovori.

Pobude Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se glasijo:

1.   Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vlada) naj sprejme ukrepe za zagotovitev bistveno večjega deleža slovenske hrane v javnih zavodih, pri čemer naj prednostno spodbuja lokalno in trajnostno pridelavo. Hkrati naj poenostavi pogoje in postopke, na podlagi katerih bodo lahko javni zavodi v največji možni meri naročali slovenska živila.

2.   Ustrezno podporo naj se nameni vzpostavitvi celovite agroživilske verige »od semena do krožnika«, okrepi mehanizme za zaščito slovenskega kmetijstva pred škodljivimi mednarodnimi trgovinskimi sporazumi, izboljša sistemski nadzor nad uvoženo hrano ter zagotovi, da bo Slovenija razpolagala z najmanj 50 ključnimi rastlinskimi vrstami za dolgoročno prehransko varnost.

3.   V okviru resorno pristojnega ministrstva naj se vzpostavi javna svetovalna služba, namenjena strokovni podpori javnim zavodom pri pripravi, izvedbi in nadzoru javnih naročil hrane. Obenem naj se vzpostavi platforma za skupna naročila, ki bo omogočala učinkovitejše povezovanje naročnikov, kmetov, zadrug in drugih deležnikov ter izboljšala načrtovanje in koordinacijo naročene proizvodnje.

4.   Vlada naj prehransko suverenost kot prednostno področje vključi v strateške dokumente države, zlasti v Kmetijstvo 2040, in v dokumente za okrevanje in odpornost. Pri tem naj zagotovi povečanje državnih rezerv semen in hrane kot ključnega mehanizma za obvladovanje kriz in zagotavljanje varne preskrbe prebivalstva.

5.   Preuči naj se možnost vpisa pravice do prehranske varnosti v Ustavo Republike Slovenije, vključno z opredelitvijo pravice do pridelave hrane in uporabe semen kot temeljnih pogojev za ohranjanje prehranske suverenosti in strateške varnosti države.

6.   Vlada naj vzpostavi ustrezne mehanizme za bolj učinkovito promoviranje multiplikativnih učinkov naročanja slovenske hrane v javnih zavodih, saj takšni ukrepi pomembno prispevajo k ohranjanju podeželja, krepitvi lokalnih preskrbovalnih verig, dolgoročni stabilnosti in vzdržnosti slovenskega kmetijskega sektorja ter nenazadnje k izboljšanju zdravja in prehranske oskrbe najranljivejših skupin prebivalstva.

7.   Vlada naj celovito prouči vse obstoječe in načrtovane mednarodne trgovinske sporazume, pri čemer mora zagotoviti, da njihovo izvajanje ne vodi v zniževanje okoljskih, zdravstvenih, prehranskih in kakovostnih standardov, ki veljajo za slovenske pridelovalce in potrošnike.

8.   Slovenija naj zavzame odklonilno stališče do deregulacije novih genomskih tehnik (NGT) ter do patentiranja semen, podpre prepoved uporabe GSO/NGT v javnih zavodih ter se jasno opredeli do potreb Zakona o zaščiti semenskih virov, vključno z določbo, da 

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da pobude prouči in v skladu s šestim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09, 101/10, 6/14, 26/15, 55/20, 123/20, 67/22 in 69/23) nanje v roku 30 dni odgovori.
Marko Lotrič
predsednik

Dec.2025.

V poročilu so predstavljeni odgovori na poslane pobude odločevalcem  in pristojnim institucijam v državi, predsedniku Vlade in  Državnemu zboru in Državnemu svetu, ki so bile poslane  iz strokovnega simpozija »Javno naročanje z vizijo – trajnostno lokalna hrana v javne zavode«, v septembru 2025,  ki je združil predstavnike javnih zavodov, kmetijskih organizacij, lokalnih skupnosti, ponudnikov hrane ter odločevalcev s ciljem, da prisluhnejo in preučijo kako bodo konkretne predloge umestili  v sistem tako,  da bodo  otroci  v šolah in vrtcih, bolniki v bolnišnicah ter drugi uporabniki javnih naročil jedli večinoma domačo lokalno slovensko hrano in ne uvoženo iz druge celine. V javnem sektorju se porabi od 10 do 15 % celotno porabljene hrane v Sloveniji.

Pri tem naj ima prednost pri naročanju:  lokalna ekološka hrana,  nato lokalna hrana iz shem kakovosti,  nato konvencionalno lokalno pridelana hrana, ki naj ima prednost pred uvoženo hrano. Hrana z vsebnostjo žuželk in hrana pridelana s pomočjo bioinženiranga naj ne bo predmet javnih naročil. Za uresničitev teh ciljev, bi bilo potrebno izvesti določene ukrepe, da bi lažje zagotovil večjo dobavo kakovostne, lokalno sezonsko pridelane hrane in zgradili trdnejšo prehransko dobavno verigo, ki bo delovala v »normalnih časih« pripravljen pa bo tudi za čas nepredvidenih situacij. S pozitivnimi pobudami in vprašanji  smo naslovili na odločevalce dopise s konkretnimi vprašanja  ali bodo  naredili vse, da bodo dosegli cilje kot npr.  ustvarili boljše pogoje za  večji dele slovenske hrane, ali  se bodo kmetje povezali in zadovoljili potrebe po  lokalni hrani, ali bodo občine in lokalne skupnosti povezale  lokalne  ponudnike in kmete ter javne naročevalcev ali bodo pristojne institucije in ministrstva naredile korak dlje od sedanjih predpisov in razmišljali celostno za dosego takšnih ciljev in ustvarile pogoje za dolgoročno prehransko varnost.

Celotne podane pobude preberite na linku:  https://ekoci.si/wp-content/uploads/2025/11/POBUDE-IZ-SIMPOZIJA-JAVNO-NAROCANJE-Z-VIZIJO-VEC-TRAJNOSTNE-LOKALNE-HRANE-V-JAVNE-ZAVODE-origin-1.pdf

Predlogi so bili poslani vsem pristojnim ministrstvom in institucijam v državi, ki lahko doprinesejo k cilju.  Nekatere institucije so nam odgovorile pravočasno, nekateri sploh niso, iz ministrstev razen MKGP  nismo dobili odgovorov. Odgovor na naše pobude je podala v roku le  Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo  in prehrano. Ker od drugih ministrstev  ni bilo odgovorov, smo jih prosili za odgovor  še enkrat ter poslali Pobude tudi  na Kabinet  predsedniku Vlade dr. Robertu Golobu. LINK DO PISMA PV: https://ekoci.si/wp-content/uploads/2025/11/Ekoci-s-podporniki-Cestitke-ob-tednu-slovenske-hrane-in-poziv-predsedniku-vlade-za-okrepitev-prehranske-varnosti-trajnostne-lokalne-hrane-or.pdf.

Iz Urada za komuniciranje predsednika Vlade Republike Slovenije, so poslali odgovor takoj, iz kabineta Vlade so nam takoj  sporočili da so poslali  naše pobude  vsem ministrstvom s  pozivom, da nam odgovorijo v 15 dneh in njim v vednost. Odgovor med ministrstvi  je koordiniralo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in smo da dobili v roku.

Odgovor vključuje odgovore, ki so jih pripravili: Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije, Urad vlade za komuniciranje, Ministrstvo za javno upravo,  Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Ministrstva za obrambo, Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje , Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,  Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, Zavod za blagovne rezerve RS, Urad za makroekonomske analize in razvoj

POVZETEK ODGOVOROV: Večina prejetih odgovorov temelji na poudarkih  zakonodaje in predpisov, ki trenutno veljajo, v večini pa manjkajo konkretni odgovori na podane pobude kakšen korak naprej bodo naredili, da bi izboljšali sedanje stanje. Državni svet se je zelo angažiral sklical izredno sejo odbora za kmetijstvo in poslal Vladi RS predloge iz poslanih pobud. Iz Državnega zbora nismo dobili odgovora.  Navdihujoče pa so trenutne aktivnosti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki jih namenjajo povečanju deleža lokalne hrane in ekoloških živil v javne zavode in ozaveščanju javnosti.

Da kljub temu sistem potrebuje nadgradnjo je razvidno iz  prakse, da kljub nekaterim uspešnim zgodbam kjer presegajo celo 40 odstotkov in več dobav z lokalno hrano so te le osamljeni primeri. V  večini javnih zavodov pa rezultati še niso zadovoljivi. Obstaja možnost, da se bo s podpisom sporazuma Mercosur, ki  omogoča uvoz hrane pod ugodnimi pogoji iz držav južne Amerike, razmerje med domačo in nizko cenovno uvoženo hrano še poslabšalo.  Dobra novica je, da načelom podpirajo pobude, vendar  si bo potrebno za  uresničitev teh pobud  še  prizadevati naprej, da jih bodo razumeli tudi odločevalci, naročevalci, kmetje in institucije ter  uporabniki in starši  ter kupci.  Za uvrstitev semen v  strateške  rezerve  semen  in hrane za vsaj za 50 rastlin, ki  so pomembne za prehrano ter  za semena v državnih rezervah ni bilo podpore saj zagovarjajo, da je zadostna prehransko varnost s semeni in hrano v okviru EU vendar navajajo le ukrepe, ki se izvajajo v okviru projektov, problema pa žal ne naslavlja celovito, tudi z čas morebitnih izrednih razmer in nacionalnega kmetijstva in gospodarstva.

Pobuda za razumevanje pomena multiplikativnega učinki javnega naročanja na razvoj kmetijstva, agroživilske panoge, ohranjanjanje podeželja in suverenosti države kot kaže ni bil razumljen večini naslovnikov, saj večina gleda na javno naročanje le iz svojega zornega kota in ne celostno in ne  upošteva potenciala razvojnega zagona bi lahko pomenilo za nadaljnji razvoj Slovenije,  če bi našli poti, da kljub trenutnim zakonskem omejitvam, ki bi jih bilo potrebno v nekaterih delih  premeniti  bila  v javnih zavodih ,ki  porabi do 15 % celotne porabljene hrane v Sloveniji v večini lokalnega slovenskega porekla v celotni agroživilski panogi od semena do krožnika,

 Dobre novice pa so:

1. Prehranska varnost  ključen cilj vizije: „Naše kmetijstvo in hrana v 2040“
2. Prehranska varnost  bo uvrščena v ključne  dokument za prihodnost:«  Strategija odpornosti Republike Slovenije – prehranska varnost kot prioriteta države«
3. Podpora k pobudi,  da  bi se organizirala dodatna javna služba za pomoč javnim naročevalcem namesto dosedanjih zasebnih in odvetniških služb je imela v večini pozitiven odziv.
4. Navdihujoče pa so tudi aktivnosti ki jih izvaja Ministrstvo  za kmetijstvo,  gozdarstvo in prehrano  pospešeno izvaja  za povečanje hrane v javne zavode
5. Dobro je bila  sprejete tudi Pobude, da naj se pripravijo priporočila, ki napotujejo javne naročnike, kako lahko že v okviru obstoječe zakonodaje zagotovijo več lokalne hrane (npr:  ločeni sklopi za naročila, pomoč z javnimi deli ipd.)
6. Poziv lokalnim skupnostim in občinam, da povežejo šole, vrtce in pridelovalce ter jih navdušijo za vzpostavitev dobavne verige.
7. Kmetijske stanovske organizacije KGZS in ZSS in povezane institucije se poziva, da vzpostavijo sodelovanje in navdušijo kmete za večjo pridelavo lokalne hrane.  Njihov pristop je razviden iz njihovih odgovorov ali pa odnosa, ko na Pobude sploh niso odgovorili.

• Navdihujoče so aktivnosti, ki jih  pospešeno izvaja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,  ki poudarjajo pomen zdravega prehranjevanja in lokalno pridelane hrane, ter širi dobre prakse na načine:

1. promocija vse lokalne hrane s podkrepljeno promocijo shem kakovosti, pod sloganom Naša super hrana; Slovenski tradicionalni zajtrk ;Teden slovenske hrane -Šolska shema sadja, zelenjave in mleka ter mlečnih izdelkov (ukrep, ki ga izvaja MKGP v sodelovanju z MVI, MZ in drugimi deležniki);
2. projekt EKOLOŠKO + LOKALNO = IDEALNO (RTV oddaje Ljudje in zemlja);, Zmanjševanje odpadne hrane (izvajanje več programov in aktivnosti – akcijski načrt, Spoštujmo hrano, spoštujmo planet).
3. MKGP sodeluje z različnimi deležniki in podpira razne dogodke: Simpozij o trajnostno pridelani lokalni hrani in javnem naročanju na Celjskem sejmu (dogodek pod okriljem Združenja Ekoci, ki je potekal 17.9.2025); Vključevanje ekološke in lokalne hrane v izobraževalnih zavodih – izobraževalni regijski dogodek za kuharsko-prehransko osebje (dogodek potekal na Gorenjskem, Radovljica 23. 10. 2025); Celodnevni dogodek z okroglimi mizami in delavnicami za organizatorje prehrane v ednu slovenske hrane »Pamet v hrano, znanje na krožnik« (17. 11. 2025, Gospodarsko razstavišče).
4. MKGP trenutno izvaja naslednje:  Delavnice za prehransko-kuharsko osebje v Pomurski regiji – vključevanje lokalnih ekoloških živil v javnih zavodih (oktober, november) – v izvajanju;  Delavnice za prehransko-kuharsko osebje v Koroški in Primorski regiji – vključevanje lokalnih ekoloških živil v javnih zavodih (oktober, november) – v izvajanju; V letu 2026 bomo izvajali delavnice za prehransko-kuharsko osebje še v ostalih regijah po Sloveniji;
5. Programi promocij preko različnih medijskih zakupov v okviru aktivnosti »Naša super hrana« (ambasadorji IK, EKO, oddaje ipd).

Zahvaljujemo se institucijam in MKGP, ki so poslali odgovore pravočasno. Odgovori od institucij so objavljeni spodaj:

a) Zavoda RS za šolstvo, smo prejeli odgovor:

b)  Skupnosti občin Slovenije:

d)  iz Kmetijskega inštituta Slovenije

d)  Iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije:

e)  ZDEKS – Združenje ekoloških kmetov Slovenije, so podprli pobude

f)  Zveza društev  od Eko šol, so podprli pobude

Do konca decembra 2025 nismo prejeli odgovorov:

1. Zadružne zveze Slovenije, še ni odgovora
2.  Zveze podeželske mladine Slovenije, še ni odgovora,
3.  Gospodarske zbornice Slovenije – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, še ni odgovora,
4.  od Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, še ni odgovora
5. od Inštituta za nutricionistko in Zveze potrošnikov Slovenije ni odgovorv
6. Skupnost vrtcev Slovenije- še ni odgovora

Še ena dobra novica: Pobude so bile podane  tudi na Državni svet RS,  ki so sprejeli naše pobude, organizirali so  izredno sejo ter poslali pobudena Vlado RS.

Pa še slabša novica: : Pobude so bile poslane tudi na Državni zbor Republike Slovenije od koder nismo dobili do konca decembra 2025 odgovora.

Povzetek. Iz trenutno zbranih odgovorov v večini ni zaznati, da bi  večina prejemnikov pobud razen Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bili pripravljeni narediti korak več za izboljšanje stanja in razmišljati celostno, kar pa žal sami ne bodo zmogli, če ne bo širše pripravljenosti zato, da bi skupaj dosegli večjo prehransko varnost v javnih naročilih in širše. Pozitivni odnos  za prihodnost v tej smeri je nakazalo tudi Ministrstvo za obrambo in za Ministrstvo za kohezijo ter Državni svet in Sekretariat predsednika Vlade RS dr. Roberta Goloba. Zatorej si bo potrebno prizadevati še naprej za več slovenske  hrane v javnih zavodih ter za boljšo prehransko varnost predvsem pa samooskrbo od semena do krožnika z lokalno hrano.

Zahvaljujemo se vsem strokovnjakom pri pripravi pobud, vsem predlagateljem pobud ter sopodpisnikom pobud ter podpornikom pobud.

S skupnimi  prizadevanji bomo še  naprej korakali s pozitivnimi pobudi k večji  lastni prehranski varnosti.

Srečno.

Za  Združenje Ekoci,  za vseslovensko gibanje Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen in sodelujoče pri Pobudah, Irena Rotar, preds.

Žalec,  29.1.2025

OŠ Toneta Čufarja presega državne cilje: 40 odstotkov eko hrane in cenovno najdostopnejša kosila v Sloveniji. Zakaj drugim ne uspe?

Vasja Jager

22. 11. 2025, 19.30,  Vir: https://svet24.si/revija/jana/novice/slovenija/eko-hrana-sole-kmetje-1862735

Dobri zgledi vlečejo: na OŠ Toneta Čufarja na Jesenicah je v letu 2023 ekološka hrana zavzemala okoli 40 vse ponudbe. Letos je delež še bistveno višji.

Če bi nam v Sloveniji uspelo povezati domače pridelovalce ekoloških živil in javne zavode, bi številnim ekološkim kmetijam zagotovili preživetje, otrokom v vrtcih in šolah ter oskrbovancem bolnišnic in domov za starejše pa zagotovili hrano najvišje kakovosti. Kje se torej zatika?

V slovenskih vrtcih, šolah, bolnišnicah, domovih za starejše in menzah javnih institucij se je v zadnjih letih kakovost hrane znatno izboljšala. Tudi po zaslugi ukrepov države, ki sistematično spodbuja javne zavode k odkupovanju ekološko in zdravstveno neoporečnih, lokalno pridelanih živil. Toda časi plastičnih sendvičev s poli salamo iz supermarketa za šolsko malico še zdaleč niso minili; kljub nespornemu napredku ima Slovenija na tem področju še preveč rezerv, ki jih je treba nujno izkoristiti.

Slovenija

Devetdeset odstotkov ljudi ne ve, kaj resnično pomeni samooskrba

Le tako bodo otroci, bolniki in oskrbovanci javnih zavodov prišli do resnično primerne hrane, država pa bo bistveno okrepila samooskrbo in domačim pridelovalcem zagotovila preživetje na trgu. A večina ravnateljev in direktorjev javnih zavodov je nad tem vse prej kot navdušena.

Javni zavodi in institucije so velik delež slovenskega prehranskega trga, saj letno porabijo med 100.000 in 120.000 ton živil oziroma približno desetino vse porabljene hrane v Sloveniji. Če bi uspeli učinkovito povezati domače kmete in predelovalce s tolikšno potrošnjo, bi v dobršni meri zagotovili njihovo preživetje na trgu, mimogrede pa s skrajšanjem dostavnih poti še pomembno razbremenili okolje.

Kliknite več za celoten članek.

t. i. »simplification omnibus«

Dne  9.12.2025 je Združenje Ekoci, Eko civilna iniciativa Slovenije, Gibanje Oskrbimo Slovenijo –  Štafeta semen ter več kot 1000 podpisnikov podpore (zbranih samo v enem dnevu)  ozaveščenih institucij, društev, gibanj, kmetov, podjetij in posameznikov  naslavlja na odločevalce, predsednika Vlade RS  in pristojna ministrstva, Svet EU, na slovenske evropske poslance , na sekretariat Eu in na  predsednico u komisije Ursulo von  der Layen  in Pan EU, nujni poziv s podpisi ozaveščene javnosti, ki jim je  mar za okolje, zdravje, biodiverziteto, ohranjanje tal, čebel in  opraševalcev in cenijo visoke standarde o uporabi FFS in  varnosti hrane,  da naj  RS doseže umik obravnave predloga deregulacije fitofarmacevtskih sredstev v okviru t. i. »simplification omnibus,« Povezava do dopisa: https://ekoci.si/zadnje/szj-poziv-odlocevalcem-rs-in-svetu-eu-k-umiku-tocke-o-deregulaciji-ffs-fitofarmacevtskih-sredstev-z-dnevnega-reda-sveta-eu-simplification-omnibus/

 Vsebina  poziva:

1.      » Slovenija zahteva umik kakršnihkoli predlogov o deregulaciji FFS z dnevnega reda sej sveta ali odborov, dokler ne bodo znani NOVI dokazi, da sprejetje  zakonodaje » simplification omnibus«, ne bi bilo škodljivo     Vztraja pri ohranitvi časovno omejenih dovoljenj in obveznih ponovnih presoj FFS (najmanj vsakih 10 let);

2.        Nasprotuje ureditvam, ki dovoljujejo nadaljnjo uporabo  FFS naslednja tri leta tudi, če bi  bila ugotovljena škodljivosti, torej bi tri sezone  še naprej  uporabljali tak proizvod – tak proizvod je potrebno takoj umakniti iz trga.

3.       Vztraja, da se zapiše, da bo  odločanje o deregulaciji FFS izvedeno šele takrat, ko bo možno v sprejetje zakonodaje vključiti nove neodvisne znanstvene, strokovne raziskave, kaj bi takšno sprejetje zakonodaje pomenilo za zdravje ljudi, okolja, voda, tal biodiverzitete..

4.     Zagotovite, da odločanje o morebitni deregulaciji FFS NE BO v nasprotju z 191. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki okoljsko politiko Unije veže na načelo previdnosti. Sprejemanje ukrepov z možnimi resnimi ali nepopravljivimi posledicami za zdravje ljudi in okolje brez novih, neodvisnih in strokovno utemeljenih ocen tveganj bi pomenilo odmik od tega načela ter bi predstavljalo etično in javno odgovornost odločevalcev do državljanov, katerih zdravje in življenjsko okolje morajo biti v ospredju vsakega odločanja.

5.         Deregulacija FFS brez obveznih ponovnih presoj in brez posodobljenih strokovnih podlag bi lahko omogočila širšo in slabše nadzorovano uporabo FFS, ne da bi bile znane dejanske posledice za zdravje ljudi, opraševalce, vode, tal in biotsko pestrost kar ni skladno z zahtevami previdnostnega, odgovornega in etičnega ravnanja v javnem interesu.

Zahvaljujemo se vsem za pomoč in podporo

Objavljamo  gradiva:

1. Poziv predsedniku Vlade dr Robertu Golobu in gradivo  

1. Odgovor MKGP 1  z dne 12.12.2025  in odgovor MKGP z dne  17.12.2025

1. Odgovor dr. Vladimirja Prebiliča – drugi EU poslanci nam niso odgovorili

 

  

In kakšna je situacija konec decembra 2025?  Kot sporoča PAN EU:  Evropska komisija odstopa od najslabšega načrta, a še vedno odpira vrata neomejenim odobritvam pesticidov in šibkejši zaščiti. https://www.pan-europe.info/…/eu-commission-retreats..

Članek preberite spodaj:

Iz vsebine:

Evropska komisija odstopa od najslabšega načrta, a še vedno odpira vrata neomejenim odobritvam pesticidov in šibkejši zaščiti: Kljub ostrim opozorilom znanstvenikov in civilne družbe je Evropska komisija danes potrdila svoj predlog o uvedbi neomejenih odobritev za nekatere pesticide. To predstavlja znatno oslabitev zakonodaje EU o pesticidih v času, ko kmetijstvo, odvisno od kemikalij, škoduje kmetom, ekosistemom in javnemu zdravju.

Osnutek, ki je pricurljal v javnost konec novembra, je pokazal, da je Komisija sprva razmišljala o neomejeni odobritvi in avtorizaciji za do 90 % odobrenih aktivnih snovi, pri čemer je zajela ne le biološki nadzor, temveč tudi sintetične strupene snovi, kot sta rakotvorni glifosat in nevrotoksični acetamiprid. [1] Ta predlog je sprožil močno mobilizacijo državljanov EU, organizacij civilne družbe in znanstvenikov, ki so izrazili resne pomisleke in pozvali Komisijo, naj predlog v celoti opusti.

Po tem negativnem odzivu in intenzivnih notranjih pogajanjih je Komisija v danes predstavljenem predlogu zmanjšala svoj pristop. Za snovi, pri katerih so se pri oceni tveganja pojavile negotovosti ali vrzeli v podatkih, bi bila zdaj potrebna ciljno usmerjena ponovna ocena , poleg snovi, odobrenih kot „kandidati za zamenjavo“. Poleg tega bi morala Komisija opredeliti aktivne snovi ali skupine aktivnih snovi z neomejenim obdobjem odobritve, za katere se izvede postopek podaljšanja, medtem ko je to v razkritih osnutkih ostalo neobvezno.

Vendar pa predlog tudi v svoji revidirani obliki še naprej spodkopava ključne stebre zakonodaje EU o pesticidih.

»Močna mobilizacija državljanov je Komisijo spodbudila k odstopu od skrajne možnosti odobritve skoraj vseh pesticidov za nedoločen čas. Čeprav to pozdravljamo, očitno ni dovolj za zagotovitev zaščite pred škodljivimi pesticidi. Na ta predlog še vedno močno vplivajo zahteve industrije pesticidov. Prve žrtve tega upadanja varstva zdravja in okolja bodo kmetje in podeželske skupnosti, ki so kronično izpostavljeni strupenim pesticidom, « je dejal Martin Dermine, izvršni direktor PAN Europe.

»Znanstveni razvoj dosledno kaže, da vpliv sintetičnih pesticidov sega daleč preko ciljnih organizmov, vključno z ljudmi. Z opustitvijo zahtev po ponovni oceni Komisija od družbe zahteva, naj najprej sprejme škodo in šele nato dokaze; pristop, ki je v nasprotju tako z znanostjo kot s previdnostnim načelom, « je dejala Angeliki Lysimachou, vodja znanosti in politike.

Poleg tega predlog:

• Državam članicam omejuje uporabo najnovejših znanstvenih dokazov pri ocenjevanju pesticidov, kar je v nasprotju z nedavno sodbo sodišča EU.

• Razširja merila za odstopanje, s čimer olajša odobritev pesticidov, ki ne izpolnjujejo varnostnih standardov, na trgu, saj omogoča odobritev ne le za izredne razmere na področju zdravja rastlin, temveč tudi za potrebe rastlinske pridelave.

• Podaljša obdobja prepovedi nevarnih pesticidov, tako da dovoljuje uporabo prepovedanih pesticidov do treh let, vendar le iz obstoječih zalog in le tam, kjer ni izvedljivih alternativ.

• Olajša pregled predhodno odobrenih snovi, da se omogoči njihova prerazvrstitev med snovi z nizkim tveganjem .

• Uvaja široko opredelitev snovi za biološki nadzor , ki zajema ne le naravno pridobljene spojine, temveč tudi inženirsko izdelane analoge, zasnovane tako, da jih posnemajo, ki imajo lahko različne molekularne strukture in posledično različne profile toksičnosti ali ekološke vplive.

• Uvaja možnost, da države članice odobrijo splošno odstopanje od prepovedi škropljenja iz zraka za nekatere vrste dronov. To je problematično, saj mora za škropljenje iz zraka še naprej veljati individualna dovoljenja in odstopanja glede na povezana tveganja, zlasti zaradi zanašanja škropiva.

»Te spremembe bodo skupaj ovirale prepoznavanje nevarnih lastnosti vrste snovi in jim omogočile, da ostanejo na trgu dlje časa, tudi potem, ko so tveganja znana,« je dejala Salomé Roynel, uradnica za politiko.

Prejšnji teden je bila Evropski komisiji poslana znanstvena izjava, ki so jo podpisali strokovnjaki za zdravje, toksikologijo in ekologijo, v kateri jo pozivajo, naj opusti načrte za oslabitev regulacije pesticidov. [3]

PAN Europe poziva Evropski parlament in države članice, naj preprečijo to nazadovanje desetletij postopnih izboljšav pri regulaciji pesticidov. Namesto tega bi bilo treba dati prednost izboljšanju in pospešitvi izvajanja obstoječih pravil. Evropa nujno potrebuje politike, ki podpirajo kmete pri prehodu z nevarnih pesticidov, ne pa reform, ki jih bodo za desetletja vezale na odvisnost od kemikalij.

Opombe

[1] Osnutek predloga o omnibusu za varnost hrane in krme, ki je pricurljal v javnost; „omnibus za varnost hrane in krme“ ogroža pravila o pesticidih | PAN Europe

[2] EUR-Lex – 52020DC0208 – EN – EUR-Lex(povezava je zunanja)

[3] Znanstvena izjava o pesticidih v omnibusu(povezava je zunanja)

Več preberite v viru: https://www.pan-europe.info/…/eu-commission-retreats…

Vsem sodelujočim strokovnjakom in podpornikom pri pripravi Pobud se zahvaljujemo za sodelovanje

Za Združenje Ekoci in sopredlagatelje,

Irena  Rotar

Žalec 29.12.2025 

V okviru projekta Pripravljeni na vse je bila izvedena delavnica “Smo pripravljeni na mraz?”. Informacije o aktivnosti lahko preberete spodaj.

Žalec, 10. December.  Na UPI –  Delavski univerzi  v Žalcu so bila podana uporabna znanja, kako se pripraviti na mraz in kako na prehransko varnost v ekstremnih razmerah. Predstavljeni so bili strokovnimi nasveti kako poskrbeti za imunsko odpornost.

Irena Rotar, Združenje Ekoci je predstavila  preventivne ukrepe v primeru snežnih  ujm. Lahko se zgodi,  da več dni ne bi bilo elektrike zaradi mraza, velikih snežnih ujm ali  močnih viharjev. V primeru, da nameravamo v zimskem času v gore je potrebno spremljati vremenske razmere, s sabo imeti  nahrbtnik preživetja in ustrezno opremo. V gore  se ne podamo sami in pot predhodno dobro načrtujemo. Preučiti je potrebno podatke na spletnih straneh Gorske reševalne službe  Slovenije  in Planinske zveze Slovenije ter spremljati vremenske razmere na spletni strani ARSO. Tako se bomo znali pripraviti tudi npr. na  ekstremne viharje dodatno zapremo okna in vrata, pospravimo vse stvari  okolici hiše, dodatno preučimo, če je naša streha dovolj  stabilna. V primeru velike količine snega, ga odstranjujemo  iz strehe in iz dreves ob hišah. Ob nizkih temperaturah bo zmanjkalo vode, zato je potrebno imeti dovolj zalog vode in hrane.

V kolikor ne deluje ogrevanje je potrebno poskrbeti, da ogrejemo sebe npr. z večslojnim oblačenjem ali z uporaba termoforja. Za pripravo hrane je v takšnih razmerah, ko se narava pokaže v najbolj neizprosni obliki je priporočljivo imeti, v kolikor nimamo peči ali štedilnika na drva ali plin, vsaj plinsko jeklenko za taborjenje s kuhalnikom za pripravo hrane in ogrevanje.

Naši predniki so bili na takšne razmere  bolj pripravljeni  saj so vedeli katero hrano  je potrebno imeti v zalogi za zimski čas in kaj nas greje pozimi. Kislo zelje, repa, stročnice, fižol, bob, žitarice, koruzna moka, prekajeno meso in že pečeno meso v olju ali masti, posušena jabolka, hruške in slive ter posušeni orehi in kostanj, so bili še v 19.stol v zalogi za zimo  v večini podeželskih gospodinjstev. Drva, sveče in petrolej za ogrevanje pa so imeli vedno doma.  Ta znanja  so uporabna tudi za sodobni čas. K naboru  teh živil bi bilo sedaj dobro dodati še  zalogo liofiliziranih živil sadja in zelenjave ter pripravljenih jedi, ki so uporabna več let in ohranijo vse sestavine razen vode.

Rosemary Koren, Društvo Samooskrbni.net je predstavila zanimive načine priprave hrane za zimo, ki ne potrebuje veliko energije za pripravo  in shranjevanje za daljše časovno obdobje. Iz lastnih izkušenj in tistih, ki jih v teoriji in praksi izvajajo člani Društva Samooskrbni.net. je predstavila sušenje zelišč in zelenjave ter pripravo »instant« že posušenih mešanic za takojšno uporabo kot so gobova juha, zelenjavna juha ali mineštra. K posušeni zelenjavi lahko dodamo že v naprej kuhane in posušene žitarice kot so ješprenj, riž ipd. Tako  dobimo že pripravljen  obrok, ki mu pred zaužitjem dodamo  le vročo vodo. Olupljena trdo kuhana jajca  lahko shranjujemo v slani vodi ali v kisu, cela jajca pa je možno dlje časa shraniti v apneni vodi. Opisala je fermentiranje živil in zelenjave. Konzerviranje surovega mesa  stročnic in pripravljenih jedi  je iz vidika varnosti  živil zahtevnejše, Predstavila je lonec za pasterizacijo, »presto canner«, ki omogoča  pasterizacijo na 120 stopinj Celzija in tako zagotovi varnost hrane za daljši čas.

Mila Terčelj, mag. diet. Zdravstveni dom Žalec je predstavila kako poskrbeti za imunsko odpornost in poudarila, da je za imunsko odpornost ključna uravnotežena prehrana, dovolj beljakovin, vključitev vlaknin in fermentiranih živil, vitaminov  in mineralov ter zdrav življenjski slog.  Predstavila je  zanimive informacije, da je imunska odpornost začne  oblikovati že dokaj zgodaj: 3 mesece pred nosečnostjo jo oblikujeta oče in mati, ves čas nosečnosti in skupno do 1000 dni, starosti otroka, kjer se oblikujejo temelji imunske odpornosti v življenju posameznika. Predstavila je tudi zanimive informacije o pomenu  zdrave  rjave maščobe, ki jo imamo običajno na ramenih, ki porablja energijo za ustvarjanje toplote, poveča porabo energije v mirovanju, izboljša presnovo glukoze in pozitivno vpliva na občutljivost na inzulin. Podala je tudi koristne informacije  kako lahko zagotovimo presnove bele, slabe maščobe, ki pomeni debelost in jo  imamo povadi na trebuhu v rjavo koristno maščobo: z rednim gibanjem, najbolj učinkovito je pri temperaturah  4 stopinje ali nižje. Učinkovit je način zadostnega vnosa beljakovin. Svetuje se tudi uporaba začimb kot so  čili ali poper. Priporočljiv je zadostnim spanec..

Obiskovalci so postavljali zanimiva vprašanja. Skupaj z znanjem bomo bolje pripravljeni na izzive  prihodnosti. Dobrodošli tudi v januarju in februarju na nadaljevalnih delavnicah.

Naslednja delavnica :  Plazovi in prehranska varnost, bo dne 14.1.2026 ob 17.00 uri izvedena na UPI –  Ljudski univerzi Žalec. Dobrodošli.

Več informacij: Na spletni strani Občine Žalec: https://zalec.si/obcina/projekti/projekti-lokalne-akcijske-skupine-spodnje-savinjske-doline/pripravljeni-na-vse/

in na  Združenje EKOCI – Ekološka civilna iniciativa Slovenije

Ljubljana / Bruselj, 9.1.2025.   Združenje Ekoci, Eko civilna iniciativa Slovenije, Gibanje Oskrbimo Slovenijo –  Štafeta semen ter več kot 1000 podpisnikov podpore (zbranih samo v enem dnevu)  ozaveščenih institucij, društev, gibanj, kmetov, podjetij in posameznikov  naslavlja na odločevalce, predsednika Vlade RS  in pristojna ministrstva, Svet EU, na slovenske evropske poslance in Pan EU, nujni poziv s podpisi ozaveščene javnosti, ki jim je  mar za okolje, zdravje, biodiverziteto, ohranjanje tal, čebel in  opraševalcev in cenijo visoke standarde o uporabi FFS in  varnosti hrane,  da naj  RS doseže umik obravnave predloga deregulacije fitofarmacevtskih sredstev v okviru t. i. »simplification omnibus,« ki bo na Svetu EU za kmetijstvo obravnavana že dne 11. 12.2025.

V predloženem pismu opozarjajo  na resna znanstvena, pravna in okoljska tveganja, ki bi jih lahko povzročila obravnava in morebitno sprejetje predloga brez predhodnih novih neodvisnih znanstvenih ocen vplivov in tveganj.

Opozarjajo, da predlog Evropske komisije v okviru t. i. »simplification omnibus« omogoča  deregulacijo predpisov, ki bi bistveno poslabšale okoljske standarde ter varnost hrane.  Predpisi bi npr. omogočali nadaljnjo uporabo FFS  kljub temu, da že bilo ugotovljeno, da povzročajo škodo, bi lahko bila na trgu še tri leta.

Predlagajo izvedbo  novih neodvisnih znanstvenih ocen vplivov in tveganj, preden se sprejmejo kakršne koli spremembe ter ohranjanje časovno omejenih dovoljenj in rednih ponovnih presoj FFS  kot do sedaj, ki jih morajo pridobiti vsakih 10 let.

Odločevalce pozivajo, da naj preučijo gradiva, ki jim jih pošiljajo in  temeljijo  na znanstvenih in pravnih argumentih: ocen vplivov in tveganj (EEA, EFSA, IPBES, BirdLife Europe) ter znanstveno dokumentirane negativne učinke na čebele,  opraševalce, ptice biodiverziteto, kakovost tal in voda v EU in Sloveniji ter opozarjajo na  neposredna tveganja za zdravje ljudi, trajnostno pridelavo hrane in varnost hrane, v  primeru sprejetja deregulacije.

Vse naslovnike tudi opozarjajo na odgovornost odločevalcev  saj ne bi mogli o tej temi pošteno glasovati. Odločanje o tematiki  je brez tega,  da bi bila dokazana nova dejstva, ki bi potrjevala dobrobit sprejetja takšne zakonodaje, bi odločevalce postavlajala v vlogo, ki bi bila  tudi v nasprotju  191. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije, kjer  je tudi  določeno, da se ukrepi z možnimi resnimi ali nepopravljivimi posledicami ne smejo sprejemati brez dokazov o varnosti. Deregulacija FFS bi pomenila brez obveznih ponovnih presoj in strokovnih gradiv, ki bi omogočala  večjo nekontrolirano uporabo FFS  brez, da bi ugotovili ali so škodljivi ali ne resna kršitev tega člena.

Podpisniki pričakujejo učinkovit in uspešen pristop saj bo uspešnost imelaneposreden in dolgoročen vpliv na zdravje ljudi, stanje narave, prihodnost opraševalcev in kvaliteto prehranske varnosti Slovenije ter Evropske unije ter  ohranjanje standardov  regulacije FFS in varnosti hrane, na katere so prebivalci ponosni.

Podpisniki pobude:
Združenje Ekoci – Eko civilna iniciativa Slovenije, Gibanje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, Inštitut za ekološko kmetijstvo, ZDEKS, Inštitut Ekosemena, Alpe Adria Green, Umanotera, Samooskrbni.net, Zveza potrošnikov Slovenije,  Zveza biodinamikov Slovenije, Društvo Ajda Koroška, Čebelarsko društvo Domžale, PD Jesenice, Društvo ekoloških kmetov Pomurje, Društvo za zaščito človeka in njegovih pravic, Skupina Odgovoren za zdravje, Združenje Srčnost, Gibanje Povezani Primorci, Gibanje Rajski vrt obilja, Združenje PovezaniSmo, Društvo Sorško polje, Gibanje GOiniciativa – Goriška, Kulturno društvo Korinj, KUI Društvo Kasaze, Samooskrbno društvo, Združenje SABE, Ekološka kmetija Kapl, Ekološka kmetija Fister, Haskap d.o.o., Audens d.o.o.,

in več kot 1000 ozaveščenih posameznikov.