Samooskrba s kakovostno, lokalno pridelano in varno hrano državi omogoča suverenost ter neodvisnost od uvoza hrane.
Članek Irene Rotar, ustanoviteljice Ekoci – eko civilne iniciative Slovenije je bil objavljen v časopisu Utrip v marcu 2020, nastal pa je en mesec pred razglasitvijo pandemije COVID 19.
Več info na: https://www.zkst-zalec.si/upload/Post/2852/attachments/Utrip.marec2020.stran28.pdf.
Evropski parlament je v četrtek, 28. novembra 2019, razglasil podnebno krizo v EU; to so sicer že storile posamezne države članice. Resoluciji bi morali nato slediti tudi ustrezne zaveze politike in proračunska sredstva za ukrepanje (več o tem).
V petek pa so bila mnoga mesta ponovno preplavljena s podnebnimi protestniki.
Mi ne bomo šli na ulice. Smo pa Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poslali predloge ukrepov, pri katerih lahko kot društva, organizacije in strokovnjaki pomagamo. Za hitrejše iskanje boljših zakonskih rešitev smo predlagali vrsto pilotnih projektov, ki bodo pokazali, da se da pridelovati in biti samooskrben tudi na veliko bolj trajnostne načine, kot jih poznamo sedaj. Namesto da protestiramo, vabimo, da skupaj testiramo nove možnosti.
Predloge smo pod okriljem EKOCI civilne iniciative skupaj pripravili: ddr Ana Vovk Korže, Meta Vrhunc, Sanja Lončar, Irena Rotar, mag. Nataša Ferant in Tatjana Buzeti.
Prelistajte tudi novi priročnik Samooskrba v praksi – več pridelka, manj površine.
Več info na: https://www.zazdravje.net/zdrava-hrana/mi-ne-protestiramo-mi-testiramo/
Na kaj ste najprej pomislili ob napisanem naslovu? Morda na sviloprejke, svilo, svilene nogavice, svilene obleke, svilno pot, Kitajsko, Marca Pola…? No, vse to in še kaj se je »zabliskalo« v mojih mislih ob izrazu svilenke. Zato sem bila toliko bolj presenečena že naslednji trenutek, ko sem prebrala, da se pod tem izrazom skrivajo kokoši (a so tudi moje prve asociacije kmalu dobile smisel, o čemer boste brali v nadaljevanju).
Kot je v zadnjem času večkrat na družbenem omrežju objavila Irena Rotar (neutrudna aktivistka in gonilna sila Ekoci – Eko civilne iniciative Slovenije), so svilenke najlepše kokoši (na svetu op. a.). Ireni je glede tega zagotovo verjeti, saj so različne »pernate pomočnice« (račke, goske, indijske tekačice, več pasem kokoši) v njenem kokošnjaku že vrsto let. Prav posebno mesto med temi pa imajo japonske svilnate kokoši – petelinčka Silver in Čopko ter več kokošk Čopk.
Več info na : https://www.zazdravje.net/samooskrba/zero-waste-svilenke-kokosje-domace-ljubljenke/.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spodbuja prebivalce Slovenije, ki imajo možnost za obdelavo vrtov, gredic in njiv, naj to v čim večji možni meri izkoristijo.
Obdelovanje gredic, vrtov in drugih primernih površin, omogoča preskrbo z nekaj domače zelenjave, začimb in dišavnic. Za setev ali sajenje uporabite zdravo in kakovostno semena ter zdrave sadike. Med rastjo bodite pozorni na rastlinske bolezni in škodljivce. Odstranjujte obolele rastline. Delujte naravi prijazno, z uporabo čim manj kemičnih sredstev. Spremljajte napovedi opazovalno napovedovalne službe (prognostična obvestila).
Preberite celotno spodbudo Ministrstva, ki vključuje tudi povezavo na naš portal: https://www.gov.si/novice/2020-04-01-pomlad-je-cas-za-vrtickanje-in-samooskrbo/.
Foto: Anton Kolar, slika vzeta iz spletne objave MKGP.
Hren ni le začimba le za velikonočne pojedine. V teh dneh je tudi dragoceno krepčilo za naša pljuča. Obstajajo celo registrirana zdravila na bazi snovi iz hrena. V številnih državah ga uporabljajo tudi kot dragocen naravni antibiotik in protirakavo živilo. Več o njegovih zdravilnih močeh preberite v knjigi Ščepec védenja.
“Zdaj, ko načrtujete samooskrbo, pa zagotovo ne pozabite na hren, saj je hren naš slovenski ingver,” piše Irena Rotar. Več info na: https://www.zazdravje.net/samooskrba/zelenjava/hren-je-slovenski-ingver/.
Foto: Veseljak.si.
PREDLOGI UKREPOV ZA OŽIVITEV PODEŽELJA obstoječim in novim interesentov za trajnostno pridelavo hrane, povečanje samooskrbe ter prilagoditev podnebnim gospodarskim in socialnim razmeram, poslani na Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano dne 17.4 2020
Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, s somišljeniki in številnimi strokovnjaki smo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dali že v preteklosti veliko predlogov za oživitev podeželja, ki jih pripravljamo glede na potrebe ljudi, povezovanja različnih aktivnosti s predlogi pozitivnih rešitev soustvarjanju trajnostne prihodnosti in blagostanja. Predlagamo, da morda pogledate eno izmed številnih , ki smo vam jih že poslali na povezavi: https://ekoci.si/zadnje/konkretizacija-pobud-prilagoditev-kmetijstva-na-podnebne-spremembe-in-prehod-v-sodobne-trzne-trende/ : zato vam dajemo v razmislek tudi te pobude, ki vam bodo lahko v pomoč pri snovanju novih ukrepov, saj izhajajo iz potreb ljudi in so namenjeni pozitivnim predlogom v iskanju rešitev zgoraj navedenih področij.
Trenutna situacija
Trenutna situacija nas sooča s tem, da bo kmalu v Slovenije na tisoče ljudi brezposelnih. Mednarodni ekonomski tokovi so trenutno drugačni od projekcij nenehne rasti. Dejstvo je, da se je potrebno pripraviti na spremenjene razmere v prihodnosti. Kako? Izkoristiti moramo tisto kar imamo in misliti na prihodnji čas. Predlagamo, da preberete članek, ki je nastal mesec dni pred razglasom pandemije vsaj v zadnjem odstavku : Domača semena in košček zemlje bosta pravi zaklad: https://www.zkst-zalec.si/sl-si/objave/2852/domaca-semena-in-koscek-zemlje-bosta-pravi-zaklad-d-naraglav-utrip-3-2020?Area.
Pomena samooskrbe se zaveda čedalje več ljudi. Članek Rešitev so naši kmetje je bil objavljen v reviji Zarja JANA, kjer je sodelovala tudi Irena Rotar, Ekoci-eko civilna iniciativa Slovenije z izjavami. Vabljeni k branju!
V času dela od doma se je potrebno dobro zorganizirati. Vabljeni k branju članka naše članice Mateje Rotar / Maye.
Pridelava hmelja ni tako enostavna. Delo je zahtevno, veliko je ročnega dela. Vrvica, ki mora zdržati vse viharje in 7 m rastlino na žičnici, pa mora biti dovolj trdna. In zakaj je tole pomembno? Kliknite na predstavitev #LIFEproject #BioTHOP . Kako so lani začeli z aktivnostmi in do današnjega dne, ko že napeljujejo v slovenska hmeljišča dodelane biorazgradljive #BioTHOPplaTWINE vrvice in kako vzorčijo kompostne kupe z lansko hmeljevino, ki le-to vsebujejo. Kaj menita o aktivnostih projekta, ki ga vodi #IHPS, ministrica za kmetijstvo dr. Aleksandra Pivec in hmeljar Anton Rančigaj, ki s testiranjem BioTHOP vrvic v svojih hmeljiščih letos sodeluje že drugo leto lahko prisluhnete v spodnjem prispevku SAVINJSKA TELEVIZIJA . V projektu sodelujemo tudi Ekoci.
Posnetek si oglejte na: https://www.facebook.com/watchparty/167382054591707/?entry_source=USER_TIMELINE
Prilagoditve kmetijstva in gojenja pridelovalnih rastlin v času podnebnih sprememb. O tem smo govorili že v letu 2012, ko smo Ekoci eko civilna iniciativa Slovenija organizirali posvet v Murski soboti.
Dejstva pa so čedalje bolj aktualna in vse, kar je povedal iz svojih izkušenj ekološki kmet Dejan Rangeo, pa še sedaj velja.
Dobri nasveti: