Ključni deležniki in institucije v državi so bili pozvani k aktivnemu sodelovanju pri obravnavi pobud ter oblikovanju sistemskih rešitev za povečanje deleža lokalne hrane v javnem sektorju. Nagovor se je glasil:

»Naprošamo vas, da preučitve teh predlogov in pobud potekajo v smeri pozitivnega razmišljanja: Kako lahko vsak od nas s svojimi dejanji prispeva k večji uporabi lokalne slovenske hrane v javnih zavodih ter krepitvi prehranske varnosti?«

Celotne pobude so bile poslane odločevalcem in institucijam po seznamu naslovnikov, ki so del pobud. Objavljene so na spletni strani www.ekoci.si, kjer je v točki 8 naveden cilj in vprašanja.

Pristojne institucije in organizacije vljudno naprošamo, da pobude natančno preučijo, se aktivirajo na svojem področju ter podajo konkretne odgovore:

• Katere ukrepe bodo sprejeli za povečanje deleža lokalne hrane v javnih zavodih?
• Kako bodo nadgradili obstoječe prakse in zakonodajo?
• Na kakšen način bodo prispevali k vzpostavitvi trdnih, odpornih agroživilskih verig?

---

Stanje do 15. 11. 2025

Pobude so bile poslane 22. in 23. 10. 2025. Do 15. 11. 2025 je stanje sledeče:

Vladne institucije

• Urad za komuniciranje predsednika Vlade RS – prosimo za vključitev predlogov v zakonodajo ter koordinacijo in ozaveščanje javnosti. Odgovor je prispel takoj.
• Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – prosimo za preučitev in implementacijo ukrepov ter aktivni dialog z deležniki. Odgovor smo prejeli.
• Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje – prosimo za podporo ustanovitvi javne službe za pomoč naročnikom, poenostavitev postopkov javnega naročanja ter obveščanje javnih naročnikov o možnostih za več lokalne hrane. Odgovora nismo prejeli.
• Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti – prosimo za preučitev vključitve javnih del na kmetijah, pomoči v kuhinjah ter spodbud za ohranitev podeželja. Odgovora nismo prejeli.
• Ministrstvo za obrambo – prosimo za vključitev prehranske varnosti v strateške dokumente za okrevanje in odpornost ter vlaganje v lokalno kmetijstvo. Odgovorili so, da tematiko preučujejo.
• Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport – prosimo za ukrepe za oživitev slovenske prehranske panoge. Odgovora še ni.
• Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj – prosimo za ukrepe za financiranje projektov, ki povečujejo prehransko varnost in odpornost skupnosti. Odgovora še ni.
• Zavod za blagovne rezerve RS – prosimo za aktivnosti za zagotavljanje hrane in semen v državnih rezervah. Odgovor smo prejeli.
• Umar – Urad za makroekonomske analize in razvoj – prosimo za analizo multiplikativnih učinkov implementacije pobud. Odgovor smo prejeli.

---

Strokovne in podporne organizacije

• Kmetijski inštitut Slovenije – prosimo za aktivnosti pri žlahtnjenju avtohtonih semen in povečanju skladiščnih kapacitet. Odgovorili so, da pobude preučujejo.
• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) – prosimo za podporo kmetom pri usmerjanju pridelave in povezovanju v verige. Odgovor smo prejeli.
• Zadružna zveza Slovenije – prosimo za ukrepe za povezovanje kmetov v zadruge ter organizacijo učinkovite logistike. Odgovora še ni.
• Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije – prosimo za spodbude ekološkim pridelovalcem in vzpostavitev verige do javnih naročnikov. Odgovora še ni.

---

Izobraževalne in lokalne skupnosti

• Zavod RS za šolstvo – prosimo za obveščanje šol o možnostih za več lokalne hrane. Odgovor smo prejeli.
• Ekošole Slovenije – prosimo za ozaveščanje in obveščanje javnih naročnikov. Odgovora še ni.
• Skupnost vrtcev Slovenije – prosimo za spodbudo vrtcem, da naročajo lokalno hrano. Odgovora še ni.
• Skupnost občin Slovenije – prosimo za aktivacijo občin in povezovanje deležnikov na lokalni ravni. Odgovor smo prejeli.

---

Ostale organizacije

• Zveza podeželske mladine Slovenije – prosimo za seznanitev članov in aktivnosti mladih kmetov. Odgovora še ni.
• Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij – prosimo za aktivnosti za oživitev agroživilske panoge. Odgovora še ni.
• Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) – prosimo za nadgradnjo pobud v konkretne aktivnosti brez birokratskih ovir. Odgovora še ni.
• Inštitut za nutricionistiko – prosimo za analizo učinkov lokalne hrane v javnih naročilih. Odgovora še ni.
• Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) – prosimo za ozaveščanje o pomenu kakovosti hrane v javnih zavodih. Odgovora še ni.

---

Priloge odgovorov

• Urad za komuniciranje RS
• UMAR – Urad za makroekonomske analize in razvoj
• Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
• Zavod za blagovne rezerve RS
• Skupnost občin Slovenije
• Zavod za šolstvo Slovenije
• KGZS – Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije

Spoštovani.  

Ali si tudi vi želite, da bi otroci jedli  kvalitetno hrano v šolah in vrtcih, bolniki v bolnicah in drugi uporabniki javnih naročevalcev   in ne bi jedli  nizkocenovne hrane iz uvoza? Prehranska varnost je  čedalje bolj pomembna.

Ob prihajajočem Tednu slovenske hrane (17.–23. november) bomo na predsednika Vlade RS, Državnemu zboru in Državnemu svetu  naslovili pobude in predloge, ki so  nastale v sodelovanju s številnimi strokovnjaki in udeleženci Simpozija o javnem naročanju z vizijo – trajnostna lokalna hrana v javne zavode.

Pobude smo predhodno poslali že vsem institucijam, ministrstvom in organizacijam, ki so navedene v pobudah in ki lahko doprinesejo k izboljšanju stanja, če bi  vsi deležniki bili  pripravljeni k razmišljanju k izboljšanju  stanja,  Njihovi odgovori  v večini niso navdihujoči  saj večina želi delovati po  sedanjem stanju, ki pa žal ni zadovoljivo in bi morali skupaj narediti korak naprej in se dodatno angažirati. Odgovori so objavljeni na: www.ekoci.si;

Sedaj bomo z vašo podporo, če boste podprli ta naša prizadevanja, le- te naslovili še na predsednika vlade, državni zbor in državni svet z željo, da zagotovimo lokalno pridelano hrano za otroke, bolnike in ostale v javnih zavodih ter prebivalcem  Slovenije nasploh v želji, da bomo jedli hrano iz sosednje njive in ne iz druge celine. 

Zato vas vljudno vabimo, da se nam pridružite ter s pismom podpore izrazite svojo podporo predlaganim pobudam, ki jih najdete v priloženem dopisu in na spletni strani: www.ekoci.si. 

Na vas se obračamo s prošnjo, da s pismom podpore DO  15.10. 2025 ali podpisom elektronskega obrazca na povezavi:  https://forms.gle/3a6sckBLKgjkQ58m9  podprete  POBUDE IZ SIMPOZIJA – JAVNO NAROČANJE Z VIZIJO – VEČ TRAJNOSTNE LOKALNE HRANE V JAVNE ZAVODE. ki so obrazložene in  navedene v nadaljevanju. Vsak podpis šteje. Vsaka beseda podpore daje pobudi moč. Skupaj lahko poskrbimo, da bodo naši otroci, bolniki in starejši uživali zdravo, lokalno hrano, ki krepi naše kmete, naše skupnosti in našo državo.

V  okviru Združenja Ekoci – civilna iniciativa Slovenije  vseslovenskega gibanja   Oskrbimo Slovenija – štafeta semen si skupaj z naprednimi društvi, institucijami in zavzetimi posamezniki prizadevamo za večjo prehrano za več lokalno pridelane, trajnostne hrane v javne zavode ter za okrepitev prehranske varnosti prebivalcev Slovenije. Prehranska varnost je čedalje bolj pomembna. Saj prepogosto gledamo žalostne  podobe lačnih ljudi iz sveta, Po drugi strani pa opažamo da postaja hrana strateško orožje in velikokrat vi  nepravilnosti in dobičkarstva ter ponarejanja. Brez hrane ni suverenosti. Zato si  je potrebno dolgoročno prizadevati, da bomo skoraj  v celoti samooskrbni vsaj toliko  kot smo  bili nekoč.

DODATNE INFORMACIJE:  V novembru 2025 je bil podpisan sporazum Mercosur, ki omogoča uvoz živil v EU  iz držav Južne Amerike (Brazilija, Argentina idr.), kjer večina pridelave temelji na gensko spremenjenih organizmih (GSO). Sočasno na ravni Evropske unije potekajo zaključni postopki za sprejem nove zakonodaje o NGT (novih genomskih tehnikah),ki pomeni, da hrana, katerim so spremenili do 20 genon sploh ne bo označena. NGT  2 pa pomeni enako kot GSO .To pa lahko pomembno vpliva na kakovost in sledljivost hrane, ki jo uživamo v Evropi in Sloveniji. Naši kmetje težje prodajo svoje pridelke nimamo skladišč.. Po drugi strani pa premalo pridelajo , da bi zadovoljili potrebe trga.  Ali menite, da bodo javni naročniki v prihodnje kupovali za otroke, bolnike in uporabnike javnih naročil kvalitetno lokalno hrano ali  nizkocenovno iz uvoza?

V kolikor bi vsi javni naročevalci uporabljali lokalna hrano  pomeni to več kot 10 odstotkov celotne porabe hrane v  Sloveniji

S  tem bi lahko bistveno pripomogli k večji pridelavi  in porabi hrane , ter vzpostavitvi trdnejših vezi preskrbe s hrano v času nepredvidenih geopolitičnih razmer, morebitnih pretrganih transportnih poti, daljših izpadov elektrike, hekerskih napadov .. Prebivalcem Slovenije  pa zagotavljali večjo prehransko varnost. Zgraditi bi bilo potrebno trdne prehransko verigo od semena do krožnika z lokalna pridelano hrano. S pobudami pa s konkretnimi predlogi sporočamo kaj naj vsak v procesu naredi za dosego ciljev .

Predlagane pobude v  okviru strokovnega simpozija »Javno naročanje z vizijo – trajnostna lokalna hrana v javne zavode«, ki je potekal septembra v Celju, v organizaciji Združenja  Ekoci  in partnerji smo skupaj s strokovnjaki in udeleženci oblikovali konkretne pobude za povečanje deleža kakovostne, lokalno pridelane hrane v javnih zavodih ter za krepitev prehranske varnosti v Sloveniji. Pobude so  objavljene na spletni strani: : www.ekoci.si  na povezavi: https://ekoci.si/wp-content/uploads/2025/10/POBUDE-IZ-SIMPOZIJA-JAVNO-NAROCANJE-Z-VIZIJO-VEC-TRAJNOSTNE-LOKALNE-HRANE-V-JAVNE-ZAVODE-or.pdf 

Z  uresničitvijo predlaganih rešitev posameznih deležnikov  bi lahko vzpostavili  trdnost lokalnih preskrbnin verig.   Vendar le pod pogojem,  če bi vsi v celotni verigi naredili korak naprej. In naj bodo za vzpodbudo vsakega izmed nas ali dopoldan v službi kot uslužbenec ali izvajalec javne funkcije ali kot starš, državljan ali ko smo v ostalih vlogah v življenju z odgovori na vprašanje: ” Kaj lahko pa  jaz storim za večjo prehransko varnost v javnih naročilih  ter  za prehransko  varnost za sedanje in prihodnje rodove ?” 

KAKO IZRAZITE PODPORO PRIZADEVANJEM ZA VEČ TRAJNOSTNO LOKALNO PRIDELANE HRANE? Prosimo vas da:

1. Preberite priloženi dopis s obrazložitvijo pobud obude pišičete na spletni strani ww.ekoci.si
2. Izpolnite elektronski obrazec na povezavi::  https://forms.gle/3a6sckBLKgjkQ58m9  in tako podprete
3. Celotne pobude poiščete na spletni strani www.ekoci.si;   POBUDE IZ SIMPOZIJA – JAVNO NAROČANJE Z VIZIJO – VEČ TRAJNOSTNE LOKALNE HRANE V JAVNE ZAVODE. ki so obrazložene in  navedene v nadaljevanju
4. Ali izberete e možnost da Izpolnite pismo podpore (v priponki Word)  in ga  vrnite na naslov: ekoci.si @gmail.com
5. S skupnimi prizadevanji  bomo lažje uresničili cilje. Vaš podpis bo po vaši želji viden in dodan pobudam.  V  kolikor ne želite biti omenjeni  pa boste izrazili podporo, pa  bomo predsedniku vlade in ostalim prejemnikom sporočili koliko  ljudi in ostalih pravnih  subjektov  podpira te pobude, podatki pa bodo varovani v skladu z GDPR.

Naj Slovenija postane zgled, kako lahko s povezovanjem src in rok zgradimo prehransko varno in trajnostno prihodnost.Naj bo ta korak začetek spremembe, ki jo bomo soustvarili skupaj – od semena do krožnika. Da ne bodo lačni ne sedanji ne prihodnji rodovi.  

Z iskreno hvaležnostjo in v upanju na vaše sodelovanje,
v sodelovanju z društvi, strokovnjaki in posamezniki, ki verjamemo v moč lokalne hrane in sodelovanja ozaveščenih ljudi, ki bodo z dejanji dokazali, da ne bodo lačni ne sedanji ne prihodnji rodovi.

Soustvarjajmo trajnostno prehransko varnost skupaj.  Za sedanje in prihodnje rodove.

S spoštovanjem.

Za Ekoci in strokovnjake pri pripravi besedil.

Irena Rotar, predsednica Združenja  Ekoci 

Žalec, 10. september 2025 – V polni dvorani UPI – Ljudske univerze Žalec je potekala izjemno zanimiva delavnica z naslovom “Kaj pa, če en teden ni elektrike – kako preživeti?”, ki je obiskovalcem ponudila konkretne rešitve za soočanje z izpadom električne energije in drugimi kriznimi situacijami.

Dogodek je otvorila Darja Majkovič, direktorica občinske uprave Občine Žalec, ki je poudarila pomen posameznika in pripravljenosti  in organiziranosti lokalne skupnosti tudi v nepredvidenih situacijah.

V imenu Združenja Ekoci – Ekološka civilna iniciativa Slovenije je Irena Rotar predstavila praktične pristope k prehranski varnosti, samooskrbi in organizaciji življenja brez elektrike. Obiskovalci so se seznanili z možnostmi shranjevanja  potrebnih količin hrane za en teden, zagotavljanja vode, toplote in osnovnih potrebščin. Na morebitne nepredvidene situacije se je potrebno pripraviti že prej – morda bi za začetek poskusili z družino preživeti en vikend brez elektrike, da lažje ugotovite kaj vse je potrebno zagotoviti za otroke, starejše, hišne ljubljenčke in zagotovitev ostalih potreb, da boste imeli v zalogi, za primer, da ne bo možno v trgovinah nič kupiti, ne bo deloval vodovod, internet…  

V primeru daljšega izpada električne energije, zlasti ob morebitnih hekerskih napadih, je priporočljivo imeti najpomembnejše dokumente tudi v fizični obliki. Mednje sodijo osebni dokumenti, zdravstvena kartica, spričevala, zemljiškoknjižni izpiski, zavarovalne police, bančni izpiski, dokazila o zaposlitvi in drugi ključni podatki. Ker bi  morda lahko trajalo dlje časa, da se elektronski sistemi ponovno vzpostavijo, je papirna kopija teh dokumentov bistvena za dokazovanje identitete, lastništva in pravic.Jernej Lipuš, energetski strokovnjak, je predstavil primerjave alternativnih virov energije – od solarnih elektrarn, vetrnic in agregatov, do balkonskih elektrarn in premičnih baterijskih sistemov. Udeleženci so pridobili dragocena znanja o tem, kako se pripraviti na nepredvidene razmere in kako razmišljati o energetski neodvisnosti.

Več informacij v spodnjem dokumentu.