SPOROČILO ZA JAVNOST

*Štafeta semen – odgovor Vlade – MKGP –  na poslane Pobude iz Posveta semen na Agri                            * Podelitev priznanj sodelujočim v Štafeti semen 2014 * Priložnost za nove izzive samooskrbe*

Eko civilna iniciativa Slovenije – Ekoci: Na osnovi razprave na Posvetu o semenih na Agri 2014 je bilo poslano na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) v preučitev trideset pobud za izboljšanje operativnih izvedbenih aktivnosti, ki bi pripomogle k večji varnosti hrane, večji kontroli GSO semen, ozaveščanja javnosti o semenarstvu in genskih bankah ter ekološkem kmetijstvu. Na MKGP so pripravili temeljit odgovor in so pripravljeni na nadaljevanje  pogovorov.

1. Odgovor MKGP na Pobude iz Posveta o semenih na Agri 2014

Eko civilna iniciativa Slovenije – Štafeta semen, Amarant in sodelujoči na Posvetu o semenih na Agri 28. 8. 2014 so na Posvetu tvorno sodelovali, dobili mnogo odgovorov, porajale so se številne pobude kaj bi se dalo še izboljšati. Več info o  Posvetu na: https://ekoci.si/?p=2543. Skupna odločitev je bila, da se iz Posveta pošljejo Pobude vladi za nadgradnjo področij s konkretnimi ukrepi, ki bodo omogočala večjo samooskrbo z varno hrano in semeni kot temelju samooskrbe v prihodnosti s konkretnimi aktivnostmi, ki bodo pomagale urediti področja, ki podpirajo želeni cilj: samooskrbo z zdravo, varno hrano, pravimi semeni in dobrinami. Čeprav je bil naslov »Posvet o semenih«, menimo, da je najpomembnejše ozaveščanje o zdravi prehrani, ki vpliva na zdravje in blagostanje Slovencev. Pridelava avtohtonih domačih in tradicionalnih vrst semen je le ukrep, ki to podpira. V sistemu globalizacije so prav semena zelo aktualna. Konvencionalni kmetje so odvisni od hibridnih semen, ki so vezana na intenzivno pridelovanje, kar posledično prinaša odvisnost proizvodnje hrane, oskrbe s semeni, pesticidi ipd. Pritiski za uvajanje GSO semen v celi Evropi so čedalje večji., gospodarske in politične razmere narekujejo, da moramo biti čim bolj samooskrbni. Tudi podnebne razmere se neprestano spreminjajo. Narediti je potrebno petletni plan samooskrbe  tudi v izrednih razmerah. Pobude s posveta so na Ministrstvu preučili in podali obširen odgovor, ki je v celoti objavljen na spletni strani Ekoci na povezavi: https://ekoci.si/?p=2567

Ožja skupina razpravljavcev in strokovnjakov je preučila odgovore in podaja mnenje na poslan odgovor MKGP:

a)       Pripravljavce Pobud veseli, da je že kar nekaj predlogov, ki so jih zapisali v Pobude že vključenih v program  predvidenih načrtov MKGP  in razvoja podeželja 2014-2020. Veseli nas, da je že vključen pristop zmanjševanja administrativnih ovir ter da je sprejeta pobuda, da MKGP izdela enoten dokument, kjer bo zbrana celotna potrebna dokumentacija in zakonodaja, ki jo morajo upoštevati zainteresirani pridelovalci avtohtonih domačih in tradicionalnih vrst semen in ki bo v pomoč tudi uporabnikom. Pričakujemo, da bo dokument izdelan najkasneje do 31. 12. 2014, saj bo na tak način še pravočasno dostopen zainteresiranim pridelovalcem semen, da se še spomladi odločijo za pridelavo semen.

a)       Veseli nas, da je naknadno v Okrožnico vključeno priporočilo  izvajalcem Tradicionalnega slovenskega zajtrka, da naj vključijo v TSZ tudi ekološko živilo ali živilo brez GSO.

b)       Tudi letos bodo iz MKGP  podeljene vrečke z avtohtonimi semeni sodelujočim šolam in vrtcem. S tem bomo pripomogli k večji ozaveščenosti izvora hrane. Na vse institucije in posameznike apeliramo tudi Ekoci, da se pridružijo širitvi zavedanja o pomenu lokalno pridelane hrane in vzpodbudijo konkretne aktivnosti na področju semen, znanja in povezovanja za večji samooskrbo. Vsako dejanje šteje!

c)       Čimprej pričakujemo napovedan Akcijski program za vzpodbujanje socialnega podjetništva v kmetijstvu. Pričakujemo tudi večjo ozaveščanje in promocijo javnih del na področju kmetijstva širši javnosti, saj menimo, da je na tem področju ogromno delovnih mest. Upajmo, da se bo to zgodilo vsaj do 1. 1. 2015, da se lahko nova delovna mesta v kmetijstvu čim prej aktivirajo.

d)       Ne glede na podan odgovor o področju GSO pa pričakujemo konkretnejši pristop v zvezi z GSO. Predlagamo poostren nadzor nad GSO in prinešenimi semeni iz tujine ter večjo kontrolo in označevanje navedb o prisotnosti GSO krme v živilih živalskega izvora. Predlagamo širši in  poostren nadzor rastočih posevkov. Predvsem pri koruzi, ogrščici in soji je potrebno skrbeti za to, da posevke, ki izkažejo kontaminacijo z GSO še pred cvetenjem na naših poljih uničijo. To je praksa celo v deželah, ki sicer posevke GSO dovoljujejo.

 

e)       Po zagotovilu MKGP je slovenska zakonodaja sicer usklajena s EU predpisi menimo pa, da ne izkorišča vseh možnosti, ki jih EU za varovanje zdravja živali in ljudi daje. Potrošniku naša zakonodaja ne omogoča informacije ali gre pri kupljenem živilu živalskega izvora za živilo iz reje, ki uporablja GSO krmo ali ne, saj je naša certifikacija brez GSO neobvezna in jo lahko proizvajalec pridobi ali pa ne, oz jo navede na deklaraciji. Zato ozaveščen slovenski potrošnik velikokrat  kupuje hrano živalskega izvora iz tujine, ki je označena z zagotovilom »brez GSO« in mu daje večjo prehransko varnost. Predlagamo da bi v Sloveniji uredili zakonodajo po vzoru Nemčije: BREZ GENSKE TEHNIKE, ki je oznaka, ki jo je v Nemčiji uzakonilo Ministrstvo za prehrano, kmetijstvo in zaščito potrošnikov. Uporablja jo doslej že več kot 100 podjetij. Oznaka se zelo hitro širi, najhitreje pri mleku, mesu in vseh mlečnih izdelkih, saj je medtem nevarnost vertikalne kontaminacije z gensko spremenjeno krmo, ki je v konvencionalnem kmetijstvu dovoljena, že prišla v zavest potrošnikov. Z blagovno znamko upravlja Zveza Živila brez genske tehnike in si je zadala nalogo, ki, da podpira vse mere za proizvodnjo živil brez genske tehnike in informira potrošnike o nevarnostih z gensko tehniko proizvedenih živil. Več informacij na: www.ohnegentechnik.org;

 

f)         Glede na potrebe trga, dejstva in navedene odgovore menimo, da bo potrebno dosedanje ukrepe za ekološko pridelavo hrane intenzivirati. Podajamo pobudo za intenzivno povečanje vzpodbud prav za ekološko kmetovanje in ekološko semenarstvo z večjo usmerjenostjo k tržni pridelavi slovenskih ekoloških živil, po katerih je izredno povpraševanje in je velika tržna priložnost za kmete in nova zelena delovna mesta. Predlagamo, da se uvede izobraževanje in spodbujanje uporabe ekološko pridelane hrane v javnih ustanovah, planiranje proizvodnje te hrane in dodatne vzpodbude za katere menimo, da bi bistveno pripomogle k ponudbi ekoloških živil na trgu. Prav tako menimo, da so še rezerve kako navdušiti pridelovalce različnih vrst sadja na ekološki način. S tem bi omogočali večjo samooskrbo z različnimi vrstami sadja. Pričakujemo konkretnejše ukrepe na teh področjih.

g)       Glede na podan odgovor glede semenarstva pa pričakujemo fleksibilnejši pristop, ne glede na napoved pričetka dogovarjanja o semenarstvu v januarju, saj smo na tak način izgubili celo sezono. Potreben bo uvesti drugačen pristop, saj je trenutno vse v zvezi s semenarstvom razdeljeno na različne institucije, ki obravnavajo te naloge kot dodatne projekte k svojemu že prepolnemu urniku in jih opravljajo v minimalnem obsegu oziroma samo toliko, kolikor so z dodatnimi razpisi posebej financirane. Smatramo, da je potrebno določiti inštitucijo, ki bo imela skrb za semenarstvo kot samostojen segment opravljanja dela. V okviru tega bo po eni strani vršila evidenco in kontrolo vseh dejavnosti povezanih s semenarstvom pri vseh deležnikih v Sloveniji, po drugi strani pa tudi povezovala te deležnike in z njihovim sodelovanjem oz. z dogovorom sistematsko razvijala razvojno strategijo semenarstva v Sloveniji v naslednjih desetletjih.

Od MKGP pričakujemo izhodišča za izboljšanje semenarstva v Sloveniji najkasneje do 15. 12. 2014, saj je vsak izgubljen dan izgubljena priložnost za slovenska semena.

h)       Potrebno bo izboljšati področja ozaveščanja o realnih podnebnih razmerah in ukrepih, ki bodo preprečile oz. omilile te posledice. Prav tako menimo, da bi z večjo fleksibilnostjo lahko sprejeli ustrezno zakonodajo, ki bi dovoljevala lokalno pridelano hrano nestandardnih oblik in teže v promet (manjše kumarice, obtolčene  proizvode od toče ipd.), kar je velikokrat posledica podnebnih sprememb. Le-te ne vplivajo pa na varnost hrane ampak le na vizualni izgled pridelkov.

2. Priznanja sodelujočim v Štafeti semen 2014 bodo podeljena do 21. 11. 2014 na dan Tradicionalnega slovenskega zajtrka, za katerega si želimo, da v prihodnosti postane teden, mesec in kasneje leto slovenske hrane – gibanje za samooskrbo z lokalno pridelano hrano. Vsem sodelujočim v Štafeti semen se zahvaljujemo za sodelovanje saj s semeni rastlin, znanja  in povezovanja,ki ga odlikuje zavedanje, da je samooskrba s hrano odvisna od našega aktivnega pristopa.  S takšnimi dejanji soustvarjate prihodnost Slovenije. Hvala Vam. Vsako dejanje šteje.
3. Priložnost za nove izzive samooskrbe –  naučimo otroke znanj za življenje, poskrbimo za lastno  samooskrbo v okviru lokalne skupnosti in širše v Sloveniji

Odgovori MKGP na posamezne pobude EKOCI

 

1. SAMOOSKRBA IN OZAVEŠČANJE JAVNOSTI O ZDRAVI PREHRANI

Glede na to, da se samooskrba s hrano na nekaterih področjih podhranjena, glede na podnebne spremembe

in aktualna svetovna dogajanja dajemo naslednje pobude:

a) da se izvede na ravni države plan samooskrbe z akcijskimi cilji za redne in izredne razmere vsaj za pet let

vnaprej;

Odgovor:

Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 »Zagotovimo.si

hrano za jutri« (v nadaljevanju Resolucija) opredeljuje vizijo in cilje razvoja kmetijstva in živilstva ter širšega

razvoja podeželja v Sloveniji v naslednjem srednjeročnem obdobju do leta 2020. Vlada Republike Slovenije je

dne 12.6.2014 sprejela še Strategijo za izvajanje resolucije (v nadaljevanju Strategija), katere osnovni namen

je opredelitev ključnih ukrepov in dejavnosti, ki bodo omogočili uresničitev z resolucijo postavljenih ciljev,

zajema pa tudi tiste ukrepe, ki bodo prispevali k uresničevanju ciljev Sporočila Komisije – EVROPA 2020 –

Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (Evropska Komisija, Bruselj, 3. 3. 2010). Ti ukrepi se v

veliki meri nanašajo na Program razvoja podeželja RS 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: PRP 2014–2020),

ki ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.

Potrebno je opozoriti, da je bil PRP 2014-2020, na katerega se bomo sklicevali v nadaljevanju tega

dokumenta, posredovan na usklajevanje na Evropsko komisijo, zato se vsebina posameznih ukrepov še lahko

spremeni, glede na zahteve Evropske komisije.

Povezava:

http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/Kmetijstvo/strategija_razvoj_slo_kmetijstva

_2020.pdf

V Resoluciji sta med strateškimi cilji razvoja slovenskega kmetijstva in proizvodnje hrane opredeljena tudi

zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane ter

povečanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva in živilstva.

Strategija opredeljuje več prednostnih programskih usmeritev kmetijstva, ki med drugim vključujejo: povečanje

prehranske samooskrbe pri pridelkih, kjer je ta nizka, oziroma ohranjanje, kjer je ta ustrezna.

Akcijski cilji Ministrstva, ki so ključni za povečanje samooskrbe s hrano in jih bo Ministrstvo upoštevalo pri

pripravi ukrepov v naslednjem programskem obdobju do leta 2020 (v okviru PRP 2014–2020, uredbe o

neposrednih plačilih v kmetijstvu, tržno cenovnih ukrepov, nacionalnih področnih strategij ali načrtov in na

podlagi pravil dodelitve državnih pomoči) so naslednji: zagotoviti 350.000 ha trajno varovanih kmetijskih

zemljišč, povečati oziroma ohraniti obseg proizvodnje z izgradnjo novih namakalnih sistemov na 5.000 ha

kmetijskih površin, povečati samooskrbo z zelenjavo na 50 %, samooskrbo s prašičjim mesom na 70 %,

povečati odkup krušne pšenice, namenjene za prehrano, na 130.000 t in povečati ekološko pridelavo, ki jo bo

izvajalo 5.000 kmetij na 55.000 ha. Glede samooskrbe je cilj seveda tudi ohraniti visok delež v sektorjih, kjer

je ta že visok.

Najaktualnejši ukrepi kmetijske politike bodo podrobneje opredeljeni v odgovorih na vaša vprašanja v

nadaljevanju.

b) da se dodeli dodatna stimulacija kmetom, ki bodo pridelovali hrano iz avtohtonih, domačih in tradicionalnih

vrst semen na ekološki način oz. ukinejo subvencije za kmete, ki pridelujejo okolju, ljudem in živalim škodljivo

hrano;

Odgovor:

V okviru PRP 2014-2020 bo še naprej podprta uporaba avtohtonih in tradicionalnih sort, ki pride do izraza

zlasti v povezavi z ukrepom Ekološko kmetijstvo.

Strateški in razvojni cilji ukrepa Ekološko kmetijstvo so povečanje tržne ekološke pridelave in predelave ter

ekološke pridelave semenskega materiala, povečanje konkurenčnosti s poudarkom na povečanju

produktivnosti, učinkoviti in trajnostni rabi virov, povečanje tržnega deleža s slovenskimi ekološkimi proizvodi,

spodbujanje tržnega povezovanja proizvajalcev in njihova vključitev v tržne sisteme in vzpostavitev

kakovostnega sistema svetovanja in prenosa znanja v ekološkem kmetijstvu.

Ker v Sloveniji ni zadostnih količin ekološkega semenskega material poljščin, krmnih rastlin in zelenjadnic pa

bomo v novem programskem obdobju v okviru PRP 2014-2020 namenili podpore tudi za pridelavo

ekološkega semenskega materiala kmetijskih rastlin.

Pridelava hrane iz avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin je sicer bila in bo tudi naprej podprta v

okviru ukrepa Kmetijsko okoljsko podnebna plačila (KOPOP). Namen tega ukrepa je vzpostaviti ravnotežje

med potrebo po pridelavi hrane in varovanjem okolja ter spodbuditi kmetijska gospodarstva, da bi s

kmetijskimi zemljišči gospodarila na način, ki zmanjšuje vplive kmetovanja na okolje, prispeva k blaženju in

prilagajanju podnebnim spremembam ter zagotavlja izvajanje družbeno pomembnih storitev in neblagovnih

javnih dobrin.

Ministrstvo in Uprava si skupaj s strokovnimi inštitucijami prizadevata, da bi seznam avtohtonih in

tradicionalnih sort, za katere bo mogoče uveljavljati ukrep KOPOP v okviru PRP 2014-2020, čim bolj razširili

(predvsem pri poljščinah in zelenjadnicah). Pri tem je treba poudariti, da so bile kot rezultat prizadevanja

Uprave v zadnjih 4 letih na seznam avtohtonih in tradicionalnih sort sadnih rastlin uvrščene praktično vse

stare sadne sorte, ki so se še ohranile pri nas.

Povezava na Sortno listo poljščin, zelenjadnic, sadnih rastlin in trte za leto 2014:

http://www.uvhvvr.gov.si/fileadmin/uvhvvr.gov.si/pageuploads/OBJAVE_ZA_JAVNOST/Objave_SEME/Sortna

_lista/SL_2014_splet.pdf

Uprava sodeluje tudi pri oblikovanju in informiranju deležnikov o izvajanju navedenih kmetijskih ukrepov,

kadar so ti vezani na zahteve glede registracije sort in zahteve za trženje semenskega materiala kmetijskih

rastlin.

Ministrstvo in Uprava morata pri tej vaši pobudi še poudariti, da morajo vsi pridelki oziroma vsa hrana na trgu

ustrezati standardom kakovosti in varnosti živil, kot je to opredeljeno v zakonodaji in čemur morata slediti tako

izvajanje zakonodaje kot nadzor.

c) da se vzpodbudijo aktivnosti na področju samooskrbe s sadjem za pridelavo različnih vrst sadja–lupinarji,

koščičarji in jagodičevja, kjer samooskrba ni zadostna,

Odgovor:

Slovenija je samooskrbna le pri pridelavi jabolk, medtem ko ostalih vrst sadja ne pridelamo dovolj. Sedanje

dejavnosti za povečanje samooskrbe so že vključene v strokovne naloge v rastlinski proizvodnji, kjer je

Ministrstvo, zaradi velikega interesa in povečanja pridelovalnih površin predvsem jagodičja in lupinarjev, pa

tudi koščičarjev, namenilo večji poudarek prav aplikativnim poizkusom za to skupino sadnih vrst. Na

Ministrstvu potekajo tudi splošne promocijske dejavnosti za večjo prepoznavnost slovenskega sadja, poleg

tega pa so sadjarji organizirani v Sekciji za sadjarstvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, kjer enako

namenjajo veliko pozornosti ozaveščanju potrošnikov o pomenu sadja v prehrani.

Z vsemi naštetimi dejavnostmi in splošno promocijo bo Ministrstvo nadaljevalo tudi v prihodnje. Na povečanje

samooskrbe s sadjem pa upamo, da bodo pripomogli tudi različni ukrepi za podpore v okviru PRP in sheme

neposrednih plačil.

d) potrebno je povečati aktivnosti za povečanje pridelave žitaric,

Odgovor:

V okviru pogajanj o reformi Skupne kmetijske politike, posebej o reformi neposrednih plačil, je Ministrstvo s

socialnimi partnerji doseglo dogovor, da se del sredstev, namenjenih proizvodno vezanim plačilom, nameni

2

strnim žitom. Menimo, da bodo ta sredstva vplivala na povečanje proizvodnje žit, vključno s pridelavo semena

V omenjeni Strategiji za izvajanje Resolucije, so na področju poljedelstva opredeljeni naslednji strateški in

razvojni cilji: povečanje pridelave poljščin; povečanje konkurenčnosti pridelave poljščin s poudarkom na

povečanju produktivnosti ter učinkoviti in trajnostni rabi virov; vzpostavitev poštenih odnosov med deležniki v

verigi od pridelovalca do prodajalca in izboljšanje dohodkovnega položaja poljedelcev. Ukrepi za dosego teh

ciljev pa so raznovrstni in se bodo, poleg sheme neposrednih plačil, izvajali preko mehanizma ukrepov, ki jih

nudi PRP 2014-2020 (posodabljanje tehnologij, prenos znanja, sodelovanje…).

Ključna je tudi krepitev delovanja žitne verige, v okviru katere se pridelovalci, njihova stanovska združenja,

odkupovalci in predelovalna industrija dogovarjajo o parametrih kakovosti, odkupnih cenah in možnosti

povečanja samooskrbe s krušnimi žiti.

e) da se pripravi ustrezna zakonodaja, ki bo omogočala na prodajne police in javne zavode uvrstiti slovenska

sonaravno pridelana živila-jabolka visokodebelnih sort jabolk – nekalibrirana jabolka ipd..

Odgovor:

Na Ministrstvu se strinjamo in razumemo vaše stališče, da so predpisi, v tem primeru na nekaterih parametrih

kakovosti, precej togi. Zato se bomo ob prihodnjih spremembah EU zakonodaje na področju kakovosti

svežega sadja in zelenjave zavzemali za večjo fleksibilnosti zakonodaje, zlasti glede določenih lastnosti

kakovosti sonaravno oziroma ekološko pridelanih jabolk, ki pa ne smejo vplivati na varnost takšnih pridelkov

(npr. nekalibrirana jabolka).

Trenutno se jabolka za svežo uporabo v vseh fazah trženja lahko prodajajo le v skladu z EU zakonodajo na

področju kakovosti svežega sadja in zelenjave, ki je za države članice neposredno zavezujoča. Po tej

zakonodaji tudi za jabolka iz visokodebelnih sadovnjakov veljajo enaka pravila in pogoji za trženje glede

zahtev kakovosti, razvrščanja v razrede in označevanja.

V okviru ukrepov KOPOP in Ekološko kmetovanje v PRP 2014-2020 je sicer predvidena podpora za

ohranjanje visokodebelnih travniških sadovnjakov. Ta podpora bo prispevala k oživljanju in vzdrževanju teh

sadovnjakov, ki so poleg ohranjanja biotske raznovrstnosti, tudi dragocen vir sadja, ki ga je mogoče predelati

v različne proizvode.

f) da Vlada s konkretnimi aktivnostmi v procesu izobraževanj vzpodbudi odnos do zdrave, predvsem ekološko

pridelane hrane s spodbujanjem izobraževanj o zdravi prehrani po šolah (delavnice, šolski vrtovi), društvih,

delavskih univerzah, dodatna izobraževanja za kuharice in organizatorje prehrane v javnih ustanovah ter

organizira aktivnosti ozaveščanja semenarstva slovenskih avtohtonih in tradicionalnih sort , vzpodbujajo se

naj dodatna izobraževanja za kmetijske svetovalce ter za kmete, tečaji za pridelavo in uporabo zelenjave in

semenarstvo,

Odgovor:

Eden izmed strateških ciljev razvoja kmetijstva in živilstva je zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno

pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane. Ta cilj Vlada Republike Slovenije uresničuje z

izvajanjem kmetijske in prehranske politike, katerih skupni imenovalec je LOKALNA TRAJNOSTNA OSKRBA,

ki je za slovensko kmetijstvo in živilstvo velik potencial. Z večanjem konkurenčnosti kmetijstva in

zmanjševanjem sproščanja toplogrednih plinov zaradi transporta vpliva na trajnostni razvoj kmetijstva. Vpliva

tudi na zagotavljanje trajnostne rabe površin namenjenih pridelavi hrane, ohranjanje delovnih mest ter z

dvigom stopnje samooskrbe izboljšuje prehransko varnost prebivalstva. Pomemben vidik za doseganje vsega

naštetega je uveljavitev načela kratkih dobavnih verig v sistemu javnega naročanja.

Zato je bilo v zadnjem obdobju veliko dejavnosti Ministrstva usmerjenih v promocijo in delovanje kratkih

dobavnih verig z regionalnimi konferencami, izvajanjem sheme šolskega sadja in zelenjave, sheme šolskega

mleka idr. V okviru novih ukrepov PRP 2014-2020 so predvidene tudi podpore za usposabljanja pridelovalcev

za različna področja, vključno z ekološkim kmetijstvom in ekološkim semenarstvom.

3

Za uveljavljanje kratkih dobavnih verig in drugih podpornih dejavnosti je izjemnega pomena dobro

medresorsko sodelovanje med Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvom za

izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvom za zdravje ter vrsto drugimi ministrstvi, Kmetijsko gozdarsko

zbornico Slovenije ter ostalimi ustanovami.

Ministrstvo je v zadnjih dveh letih, skupaj z različnimi partnerji, organiziralo 12 regijskih konferenc o uveljavitvi

načela kratkih verig v sistemu javnega naročanja hrane in živil v javnih zavodih. Glavni namen teh dogodkov

je bilo spodbujanje k čim večji oskrbi vseh javnih zavodov, vključno z vrtci in šolami, s hrano in živili z

lokalnega okolja. Na konference so bili vabljeni tako naročniki (javni zavodi), kot ponudniki (pridelovalci in

predelovalci) lokalne hrane in živil. Posebej smo izpostavljali prednosti in pomen hrane iz bližine, vključno s

hrano in živili, ki so bila pridelana na ekološki način. S predstavitvami so se na konferencah vedno vključevala

tudi različna regionalna združenja ekoloških kmetov in na vseh konferencah je bila prav posebej obravnavana

oskrba javnih zavodov z ekološko hrano v povezavi z Uredbo o zelenem javnem naročanju.

Ministrstvo na konferencah spodbuja javne zavode k doseganju oziroma preseganju zahtevanih 10 %

ekološke hrane v okviru posameznega javnega naročila in poudarja, da slovenske ekološke hrane le ni tako

malo kot to dosledno, kot težavo pri naročanju, poudarjajo javni zavodi. Pri uveljavljanju Uredbe o zelenem

javnem naročanju se soočamo tudi s problematiko tolmačenja zahtevanega deleža hrane in živil, ki so bila

pridelana na ekološki način, javni zavodi pa opozarjajo tudi na višje cene ekološke hrane. Kljub temu, da se

že dolgo ni spremenila najvišja cena malice v osnovni šoli v vrednosti 0,80 EUR, ki je določena na podlagi

Zakona o šolski prehrani, ravnatelji poročajo o vedno večjem številu staršev, ki malice ne plačujejo redno ali

pa je sploh ne plačajo oziroma ne morejo plačati.

Na Ministrstvu ugotavljamo, da nas na področju ustreznih količin ekološke hrane in odzivnosti tako

pridelovalcev kot naročnikov, torej javnih zavodov, čaka še veliko skupnega dela. Bolj odzivno ponudbo bi

velikokrat dosegli že z boljšim povezovanjem pridelovalcev kot smo ga vajeni sedaj, kar bomo s predvidenimi

ukrepi spodbujali tudi v okviru PRP 2014-2020. Za nadaljnje povečevanje deleža ekološke hrane v javnih

zavodih pa je pomembno tudi povezovanje vseh deležnikov, vključno z nevladnimi organizacijami, ki delujejo

na tem področju. Skupaj moramo poskušati ustvarjati razmere, ki bodo omogočale večje količine slovenskih

ekoloških živil, ter boljše pogoje in cene, ki bodo našim naročnikom oziroma javnim zavodom tudi dostopne.

Cilj je, da v sistemu naročanja v javnih zavodih dosežemo najmanj 40 % oskrbo z domačimi pridelki in

proizvodi.

V teh dneh bodo vsi ravnatelji vrtcev in osnovnih vnovič prejeli pisno pobudo Ministrstva za čim širše

uveljavljanje načela kratkih dobavnih verig in informacijo o možnostih izvajanja, pri čemer smo letos posebej

izpostavili ponudbo jabolk. Uveljavljanje kratkih verig ima poleg gospodarskega in zdravstvenega pomena,

tudi zelo pomemben vzgojni vidik – že v najzgodnejšem obdobju približati pomen doma pridelane hrane.

Dejstvo je, da naročanje hrane v bližnji okolici zahteva dodaten trud javnih zavodov, vendar pa primeri dobre

prakse v okviru sheme šolskega sadja kažejo, da je že kar 42 % sadja je nabavljenega lokalno, in da je na

tem področju v Sloveniji že opazen pomemben napredek.

Ministrstvo izvaja t.i. Shemo šolskega sadja in zelenjave. Gre za ukrep Skupne kmetijske politike EU v

sektorju sadja in zelenjave, ki je 83% financiran s strani EU in 17% s strani Slovenije in pomeni brezplačno

razdeljevanje sadja in zelenjave otrokom v šoli (vključenih je skoraj 90% učencev osnovnih šol). Namen tega

ukrepa je ustaviti trend zmanjševanja porabe sadja in zelenjave in hkrati omejiti naraščanje pojava

prekomerne telesne teže in debelosti pri otrocih, saj povečujeta tveganje za nastanek številnih bolezni

sodobnega časa. Evropska unija je zato državam članicam namenila določeno finančno pomoč za brezplačno

razdeljevanje sadja in zelenjave učencem, pri čemer poudarja tudi pomembnost vključevanja promocijskih

dejavnosti oziroma t.i. obveznih spremljevalnih ukrepov. Učitelji slovenskih osnovnih šol se tako že šesto leto

udeležujejo regijskih posvetov s predavanji na temo pomena sadja in zelenjave v prehrani ljudi ter pomena

sezonskega, lokalnega oz. ekološko pridelanega sadja in zelenjave. Učitelji pridobljeno znanje prenašajo v

izobraževalne procese osnovnošolcev. S šolskim letom 2014-2015 bodo v okviru sheme šolskega sadja in

zelenjave sistemsko organizirana še dva spremljevalna ukrepa. Prvi v okviru dejavnosti 23. centrov šolskih in

obšolskih dejavnosti (CŠOD), kjer bodo organizirani obiski kmetije oz. kmeta na CŠOD, izobraževanja ob

posebni sadno-zelenjavni malici in dve praktični delavnici: priprava hrane iz sadja in zelenjave ter degustacija

sadja in zelenjave. Drugi ukrep pa bo izveden v okviru pilotske projektne naloge Šolski vrtovi: vzpostavitev in

vzdrževanje šolskega vrta kot učnega orodja v vzgojno-izobraževalnem procesu v osnovnih šolah.

4

Shema šolskega mleka je ukrep Skupne kmetijske politike EU, s katerim se sofinancira mleko ali ustrezen

mlečni proizvod v okviru obrokov v šolski prehrani. Namen sheme šolskega mleka ni le zmanjšanje cene

šolske malice s pomočjo evropskih sredstev, temveč tudi približati učencem uživanje mleka in kakovostnih

mlečnih izdelkov ter sočasno preko vzgojno izobraževalnih dejavnosti približati otrokom pomen mleka in

mlečnih proizvodov za zdravje. EU sofinancira mleko in mlečne izdelke v višini štirih centov za največ 0,25 l

mleka na dan. Upravičenci do teh sredstev so otroci oziroma starši, ki se jim podpora upošteva pri plačilu

šolske prehrane za otroka. Do sredstev so upravičeni otroci v vrtcih in osnovnih šolah ter dijaki. V shemi

šolskega mleka imajo ključno vlogo izobraževalne ustanove, ki morajo izpeljati administrativne postopke za

koriščenje sredstev, kar pomeni dodatne kadrovske obremenitve. Tudi zato v preteklosti ta shema v Sloveniji

ni zaživela. Pričakujemo pa oživitev sheme šolskega mleka v prihodnje, kajti postopki izvajanja se bodo

približali oziroma poenotili v skupni shemi s shemo šolskega sadja.

V okviru PRP 2014–2020, ukrepa Prenos znanja, bodo možne podpore za izvajanje usposabljanj

pridelovalcev o avtohtonih in tradicionalnih sortah, pridelavi zelenjave in semenarstvu, zlasti v povezavi z

usposabljanji za potrebe izvajanja ukrepov Ekološko kmetijstvo in KOPOP. Ciljna skupina za pridobitev znanj

so fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko ali živilsko-predelovalno dejavnostjo (nosilci kmetijskih

gospodarstev, namestniki nosilcev kmetijskih gospodarstev, člani kmetije) in so vpisani v register kmetijskih

gospodarstev in zaposleni v podjetjih, ki so registrirana za kmetijsko, gozdarsko ali živilsko-predelovalno

dejavnost. Tudi v okviru podukrepa Pomoč pri uporabi storitev svetovanja, je pri podporah za individualno

svetovanje na kmetiji načrtovano svetovanje za kmetijska gospodarstva, ki se vključujejo v ukrepa KOPOP

in/ali Ekološko kmetijstvo. Individualno svetovanje se bo izvajalo na kmetijskem gospodarstvu enkrat v

obdobju treh let (KOPOP) oz. enkrat v času izvajanja ukrepa (Ekološko kmetijstvo) od vstopa v omenjena

ukrepa. Prilagojeno bo konkretnim potrebam kmetijskega gospodarstva ter tako omogočilo tudi podajanje

vsebin s področja semenarstva na kmetijah.

g) da Ministrstvo za kmetijstvo spodbudi marketinško akcijo o zavedanju pomena zdrave in varne hrane, kaj

pomeni hrana brez GSO in o pomenu semen ter ozavešča ljudi o realnem stanju (globalizacija, ruski

embargo, podnebne spremembe, naravne in umetno povzročene podnebne spremembe, skratka vse

spremembe, ki kakorkoli vplivajo na kmetijsko proizvodnjo in varno hrano ter osnovne dobrine.) ;

Odgovor:

Ministrstvo že tretje leto zapored izvaja odmevne kampanje generične promocije na podlagi Zakona o

promociji kmetijskih in živilskih proizvodov (Uradni list RS, št. 26/11 in 57/12, v nadaljevanju Zakon o

promociji). Cilj kampanje je povečanje zavedanja potrošnikov o pomenu uživanja lokalne hrane. V letu 2013 je

bila promocijska kampanja usmerjena v izpostavljanje prednosti svežine pri lokalno pridelanih proizvodih. V

kampanji za sezono 2014/2015, ki bo potekala od konca oktobra do decembra 2014, drugi del pa v

pomladanskem času 2015, bodo sporočila usmerjena na tri področja: poudarjanje kakovostnih parametrov

lokalno pridelane hrane, odličen sistem nadzora hrane, ki je eden najboljših v Evropi ter pestro in ohranjeno

slovensko okolje, ki omogoča naravi in ljudem prijaznejšo pridelavo hrane.

Avgusta letos je Ruska federacija sprejela odlok o omejitvi uvoza nekaterih kmetijskih proizvodov, surovin in

hrane z držav EU. Ta embargo bo imel učinek tudi na slovensko kmetijstvo, saj gre za izpad 1/3 slovenskega

izvoza kmetijskih in prehranskih proizvodov v Rusijo. Ministrstvo se je nemudoma odzvalo z izvajanjem t.i.

»krizne kampanje«, ki je nadgradnja kampanje z leta 2013 z naslednjimi ključnimi sporočili:

– Področje pridelave in predelave hrane v Sloveniji zaposluje preko 90 tisoč ljudi; ohranimo ta delovna

mesta. Bodimo pozorni na lokalno poreklo.

– V Sloveniji pojemo 35% manj sadja in zelenjave, kot priporoča Svetovna zdravstvena organizacija.

Pojejmo jabolko več. Bodimo pozorni na lokalno poreklo.

– V Slovenijo letno uvozimo za 1,9 milijarde evrov hrane. Bodimo pozorni na lokalno poreklo.

Poleg generične promocije Ministrstvo izvaja vrsto dejavnosti, ki prav tako pripomorejo k večanju zavedanja

potrošnikov o lokalni pridelavi (tradicionalni slovenski zajtrk, dan slovenske hrane, promocijske aktivnosti na

sejmu AGRA), podpira projekte širšega družbenega pomena, ki imajo za cilj povečanje zaupanja potrošnikov

v lokalno hrano.

Omenili bi tudi javni razpis za sofinanciranje projektov promocije lokalnih kmetijskih in živilskih proizvodov, ki

potekajo v obdobju od 1. decembra 2014 do 25. novembra 2015. Razpis spada v sklop nacionalnega projekta

promocije hrane iz bližine in je dolgoročni projekt nacionalnega interesa, ki se izvaja z namenom povečevanja

nakupov/potrošnje slovenske hrane na eni strani ter ozaveščanja in dvigovanja zavesti o širši družbeni

dobrobiti kot posledici uživanja lokalne hrane ter o kakovosti hrane slovenske pridelave in predelave. S tem

5

želimo vplivati na razvoj slovenskega podeželja, nacionalno ekonomijo, socialni vidik uživanja hrane, zdravje

prebivalstva, varovanje okolja, konkurenčnost domačega gospodarstva.

Ministrstvo je za namen učinkovitega izvajanja Zakona o promociji letos uvedlo novo shemo kakovosti t.i.

»Izbrano kakovost«, ki je določena v Zakonu o kmetijstvu. S to novo shemo želimo doseči, da se na enoten

način označijo proizvodi, ki so pridelani in predelani v Sloveniji in imajo določene nadstandardne lastnosti

(npr. kakovost, način pridelave, reje in podobno). Izdelan je bil uradni znak »Izbrana kakovost«. Prve

proizvode, ki bodo označeni s tem znakom pričakujemo na trgovskih policah v drugi polovici leta 2015. V tej

zvezi bo Ministrstvo izvajalo tudi promocijo v skladu z Zakonom o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov.

Zavedamo se, da je velika večina slovenske javnosti do uporabe gensko spremenjenih organizmov in

setve gensko spremenjenih rastlin zelo odklonilna. Tudi Ministrstvo, zlasti na področju pridelave gensko

spremenjenih rastlin, vodi izrazito konservativno politiko v okviru zavezujoče EU zakonodaje, pri čemer je že

doslej vlagalo velike napore za možnosti prepovedi ali omejitev GSO tudi na ravni EU.

Na področju podnebnih sprememb pa so trenutni ukrepi, ki jih izvaja in tudi za naprej načrtuje Ministrstvo

naslednji:

– Spremljanje stanja glede neugodnih vremenskih razmer (ARSO, objavlja na svoji spletni strani

http://www.arso.gov.si/).

– Spremljanje stanja in svetovanje na terenu Kmetijske svetovalne službe (na voljo na spletni strani

KGZS: http://www.kgzs.si/).

– Izdaja tehnoloških priporočil (Tehnološka priporočila za zmanjšanje občutljivosti kmetijske pridelave

na sušo, Tehnološki ukrepi pri pridelavi koruze za zmanjšanje vpliva suše ter karta ogroženosti

kmetijskih zemljišč za sušo).

– Ukrepi v okviru PRP (naložbe, prenos znanja, svetovanje, KOPOP).

– Naložbe v namakanje, protitočne mreže.

– Zavarovanje kmetijske proizvodnje.

h) da se vzpostavi spodbujevalni in izobraževalni proces z vključitvijo brezposelnih ljudi, socialnega dela in

prostovoljnega dela na področju kmetijstva,

Odgovor:

Priložnost za vključitev brezposelnih ljudi, socialnega in prostovoljnega dela na področju kmetijstva,

Ministrstvo spodbuja s socialnim podjetništvom, ki je posredno vključeno v ukrepe PRP 2014-2020.

Vzpostavljajo se pogoji za razvoj socialnega podjetništva na podeželju na vseh relevantnih področjih, zlasti pa

na področju ekološke pridelave in predelave, vzdrževanja kulturne krajine in varovanja okolja ter izboljševanja

ponudbe socialnega varstva na podeželju. V zadnjem obdobju se je izboljšala prepoznavnost socialnega

podjetništva na račun javnih predstavitev dobrih praks in poudarjanja širšega pomena socialnega

podjetništva. Predvideva se sprejem Akcijskega programa za spodbujanje socialnega podjetništva na

podeželju, ki bi opredelil financiranje zlasti prek sredstev PRP 2014-2020.

Ena od možnosti, ki že obstaja, je tudi delo preko javnih del v kmetijstvu, ki se v letu 2014 izvajajo skladno s

spremembami Zakona o urejanju trga dela (ZUTD – B). Te določajo, da so javna dela namenjena aktiviranju

brezposelnih oseb, ki so več kot eno leto neprekinjeno prijavljene v evidenci brezposelnih oseb. V kmetijskih

programih javnih del se lahko izvaja tista opravila, ki pomenijo dopolnjevanje in podporo izvajalcu javnih del

pri izvajanju njegovih osnovnih dejavnosti. S programi javnih del se neposredno izboljšuje kakovost in dostop

do storitev izvajalca, ki so namenjene večjemu krogu uporabnikov ter prispevajo k splošni koristi širše

skupnosti.

i) da se vzpodbudi postavitev manjših rastlinjakov- tudi na področju samooskrbnega gospodinjstva,

Odgovor:

Eden izmed vidikov zagotavljanja prehranske varnosti in samooskrbe s hrano na nacionalni ravni je tudi

spodbujanje samooskrbe gospodinjstev. Številne lokalne skupnosti, ki se zavedajo bremena kroničnih

nenalezljivih bolezni in pomena zdrave in uravnotežene prehrane, že danes spodbujajo lokalno trajnostno

6

oskrbo, ki je eden izmed stebrov prehranske politike (npr. preko skupnostnih vrtov, spodbujanjem lokalne in

trajnostne oskrbe v javnih zavodih katerih ustanoviteljice so ipd…).

Ministrstvo spodbuja samooskrbo gospodinjstev predvsem s krepitvijo zavedanja o pomenu lokalno pridelane

hrane preko promocije lokalne hrane in uveljavljanja načela kratkih verig. Konkretni ukrepi za povečanje

samooskrbe v posameznih sektorjih ali področjih so zapisani v izvedbenih strateških dokumentih za izvajanje

resolucije ter bodo izvajani z mehanizmi, ki so na voljo (predvsem PRP 2014-2020, shema neposrednih

plačil). Glavni ukrepi so proizvodno vezana podpora za zelenjavo v shemi neposrednih plačilih, proizvodno

vezana plačila za strna žita (pomembno za prašičerejce), podpore naložbam za krepitev konkurenčnosti,

pridelave, predelave in trženja, prenos znanja, vzpostavitev skupin oz. organizacij proizvajalcev, sheme

kakovosti, ukrep sodelovanje, ukrep ekološkega kmetovanja (za katerega je pomembna tudi vključitev

ekološke hrane v sistemu zelenega javnega naročanja, kratke verige).

j) glede na podatek, da je bilo oktobra 2013 kmetijsko, pokojninsko invalidsko in zdravstveno zavarovanih le

dobrih 6100 kmetov od skupaj 60.000 prejemnikov neposrednih plačil, podajamo pobudo za intenzivno

povečanje vzpodbud prav za ekološko kmetovanje in ekološko semenarstvo ter usmerjenost k tržni pridelavi

slovenskih ekoloških živil, po katerih je izredno povpraševanje in je velika tržna priložnost za kmete in nova

zelena delovna mesta,

Odgovor:

V letu 2013 je bilo v ekološko kontrolo vključenih 3.049 kmetijskih gospodarstev (kar predstavlja 4,1% vseh

kmetij v Sloveniji) z 38.664,49 ha kmetijskih zemljišč v uporabi (8,4% od vseh kmetijskih zemljišč v uporabi v

letu 2013). Od teh je 2.232 kmetij že zaključilo obdobje preusmeritve (pridobilo EKO certifikat), ki traja najmanj

24 mesecev od prve prijave v kontrolo. Število pridelovalcev se vsako leto povečuje. V letu 1999 je za plačilo

za podukrep Ekološko kmetovanje v okviru Programa razvoja podeželja 2007-2013 zaprosilo 41

pridelovalcev, v letu 2013 pa že 2.892.

Ministrstvo se zaveda, da dinamika rasti ekološke pridelave vendarle ni zadovoljiva, in dosedanja porast

ekološke pridelave, zlasti tržno usmerjene, ne omogoča doseganja ciljev Akcijskega načrta razvoja ekološkega

kmetijstva do leta 2015 in močno zaostaja za dinamiko rasti povpraševanja po ekološki hrani. Tudi struktura

ekološke pridelave ne ustreza povpraševanju, saj je to največje pri svežih vrtninah, sadju in nemesnih

predelanih živilih (mlevski in mlečni izdelki), medtem ko v pridelavi prevladuje živinoreja oziroma travinje. Zato

se še vedno kaže nujna potreba po ukrepih za povečanje količin ekoloških pridelkov in organiziranem

nastopanju na tržišču, potrebni pa so tudi drugi ukrepi za celovit razvoj sektorja ekološkega kmetijstva.

Glede na PRP 2007-2013, ko so se podpore za ekološko kmetovanje dodeljevale v okviru ukrepa Kmetijsko

okoljskih plačil s finančnim okvirjem 40 mio EU, se bo ukrep Ekološko kmetovanje v okviru novega PRP 2014-

2020 prvič izvajal kot samostojen ukrep, katerega finančni okvir se bo povečal in sicer na 55,2 mio EUR. V

ukrep sta po novem vključena tudi ekološko čebelarjenje ter ekološka pridelava semenskega materiala

kmetijskih rastlin (vrtnine, poljščine in krmne rastline).

V okviru tega ukrepa se podpira izvajanje ekološkega kmetovanja kakor tudi preusmerjanje v ekološko

kmetovanje, saj te naravi prijazne kmetijske prakse pomembno prispevajo k zagotavljanju javnih dobrin,

predvsem k ohranjanju oziroma izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti

tal, kulturne kmetijske krajine in k varovanju okolja nasploh.

Upravičenci do plačil za ukrep ekološko kmetovanje so kmetijska gospodarstva, ki se v izvajanje tega ukrepa

vključijo prostovoljno in izpolnjujejo predpisane pogoje in zahteve. Podpora v okviru tega ukrepa se dodeli na

ha kmetijskih zemljišč v uporabi oziroma na panj v primeru čebelarjenja.

Ekološki kmetje bodo lahko pridobili tudi podporo za ukrep KOPOP, če se zahteve za izvajanje ne bodo

prekrivale. Možne so tudi kombinacije z drugimi ukrepi:

− plačila območjem z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami (OMD)

− dobrobit živali

− sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila (dodatne točke)

− skupine in organizacije proizvajalcev (dodatne točke)

− naložbe v osnovna sredstva

− razvoj kmetij in podjetij

7

V okviru PRP 2014-2020 je torej Ministrstvo opredelilo celoviti pristop k ekološkemu kmetovanju in sicer

preko prepletanja plačil, vezanih na površino ali živali in nepovratnih podpor za izvedbo investicij

(prestrukturiranje v ekološko pridelavo, ekološka predelava) ter drugih dejavnosti, kot so povezovanje v kratke

dobavne verige, logistične platforme in promocija.

Bistveno bodo povečane tudi dejavnosti prenosa znanja in inovacij, saj je ravno ekološko kmetijstvo tisto, pri

katerem nastajajo številne EKO inovacije in prenos le-teh v prakso želimo prav posebej spodbuditi. Vsi ukrepi,

ki se bodo izvajali v okviru novega PRP 2014-2020 pa stremijo tudi k ustanavljanju novih delovnih mest.

Vsebino PRP in ostale informacije najdete na spletni strani www.program-podezelja.si.

k) da se v samooskrbo vključi tudi samooskrba z zdravimi osnovnimi dobrinami – zelo je povečano

zdravstveno tveganje ljudi, prisotne so alergije, trajne neozdravljive bolezni alergije ipd.

V večini smo za osnovne dobrine na področju tekstila, obutve ipd, odvisni od uvoza, zato je potrebno

zagotoviti osnovne surovine za izdelavo v Sloveniji in vzpostaviti proces proizvodnje tudi teh dobrin v

Sloveniji, kar bo pomenilo več delovnih mest in zagotavljanje samooskrbe tudi na področju teh osnovnih

dobrin.

Odgovor:

Pri odgovoru na to pobudo moramo poudariti, da se dejavnosti Ministrstva in Uprave, kot so zakonodaja in

nadzor na področju varnosti živil ter ukrepi za povečevanje samooskrbe in promocija hrane z bližine

povezujejo z dejavnostmi, ki so v pristojnosti Ministrstva za zdravje, kot so promocija zdravih

prehranjevalnih navad, preventivne zdravstvene dejavnosti idr.

Poraba osnovnih kmetijsko-živilskih proizvodov med leti nekoliko niha. Trend rasti porabe na prebivalca je

opazen pri zelenjavi, perutninskem mesu, mesu drobnice ter mlečnih izdelkih, pri govejem mesu in vinu pa se

je poraba v primerjavi z obdobjem pred vstopom v EU nekoliko zmanjšala. Vzorci porabe v glavnem sledijo

vzorcem, značilnim za evropske države. V Sloveniji smo po podatkih KIS (Zeleno poročilo 2013), leta 2013

porabili na prebivalca povprečno 85 kg žit (od tega 70 kg pšenice), 98 kg zelenjave, 84 kg mesa (od tega

največ, 36 kg prašičjega mesa, perutninskega 26 kg ter slabih 19 kg govejega mesa) in 59 kg krompirja. V

enem letu je vsak prebivalec porabil povprečno še 40,5 kg sladkorja, dobrih 10 kg jajc, 6 kg riža, 1,4 kg medu

ter popil skoraj 38 litrov vina.

V okviru pogajanj o reformi Skupne kmetijske politike je bilo doseženo, da se po novem del sredstev,

namenjenih proizvodno vezanim plačilom, nameni tudi pridelavi zelenjave in le v hribovsko-gorskih območjih

prireji mleka. Obe skupini živil se smatrata kot del uravnotežene prehrane, seveda ob upoštevanju

zakonodaje na področju uporabe fitofarmacevtskih sredstev, veterinarskih zdravil in dobrobiti živali v procesu

pridelave.

Glede na to, da so neposredna plačila načeloma nevezana na pridelek (razen dela, ki je namenjen proizvodni

vezavi), se lahko kmetovalci samostojno odločajo glede pridelave na svojih površinah. To pomeni, da lahko

pridelujejo tudi rastline za vlakna (tekstilna), med drugim tudi industrijsko konopljo, če pred setvijo pridobijo

dovoljenje za setev. Seveda pa je končna odločitev kmetov o proizvodni usmeritvi kmetij odvisna tudi od trga.

l) da se učvrsti medresorsko usklajevanje posameznih zakonov, ki sinergično vplivajo na proizvodnjo hrane s

skupnim ciljem pozitivno naravne zakonodaje, pravilnega ozaveščanja, poenostavitev zakonodaje za izvajanje

dejavnosti, in vzpostavitev reda in ne birokracije in kaznovanja na področju samooskrbe z varno hrano.

Odgovor:

Na Ministrstvu in Upravi se zavedamo, da je za realizacijo ciljev iz sprejetih strateških dokumentov izjemno

pomembna pozitivno naravnana, razumljiva in poenostavljena zakonodaja, ki bi določala jasen pravni okvir za

izvajalce dejavnosti in bi s primernim sistemom sankcij zagotavljala vzpostavitev reda in ne nepotrebne

birokracije, sinergično vplivala na proizvodnjo hrane in posledično na samooskrbo. Ob navedenem pa

vendarle velja poudariti tudi širši okvir saj sta kmetijska politika in varna hrana ključnega pomena za celotno

Evropsko unijo, zato številna področja ureja skupna EU zakonodaja, ki se sprejema po posebej predpisanem

postopku in velja enotno za vse države članice in da na nacionalni ravni ne moremo sprejemati predpisov v

nasprotju z EU predpisi, ki so zavezujoči za vse države članice.

8

Ministrstvo kot enega prioritetnih ciljev v prihodnosti poudarja zmanjšanje administrativnih ovir pri

pridelavi hrane povsod tam, kjer je to mogoče. Vloga Ministrstva in Uprave je zato pomembna tudi v

procesu priprave EU predpisov, ko z različnimi pobudami in predlogi lahko in moramo vplivati na

zmanjševanje administrativnih ovir tudi na tej ravni.

Na ravni Vlade RS so bili sprejeti različni ukrepi za odpravo administrativnih ovir in poenostavitev upravnih

postopkov, zagotovo pa so nujno potrebni še dodatni ukrepi,da se bo situacija izboljšala. Ministrstvo v

skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06-UPB, 117/06 – ZDavP-2,

23/14 in 50/14) objavljamo predloge predpisov, veljavne predpise, mednarodne pogodbe in druge pomembne

dokumente. Z objavami navedenih dokumentov želimo povečati pretok informacij o postopku nastajanja

posameznega predpisa in seznanjati zainteresirano javnost z veljavno zakonodajo in nastajajočimi predpisi.

Povezava: http://www.mko.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/

2. SEMENA GSO

Kljub temu, da Slovenija še ni dovolila setev in pridelavo semen z GSO, ampak so lahko GSO prisotni le v

krmi, dajemo pobude za nadgradnjo področja:

a) da vlada še naprej skrbi in izvede vse ukrepe, da semen z GSO ne bo mogoče sejati v Sloveniji,

Odgovor:

Na področju gensko spremenjenih organizmov (v nadaljevanju GSO) se Slovenija uvršča med tiste države, ki

so do sprejemanja novih GSO za pridelavo zelo odklonilne. V Sloveniji imajo potrošniki in javnost zelo

negativen odnos do uporabe gensko spremenjenih rastlin (v nadaljevanju GSR) in tudi po GSO hrani na trgu

ni povpraševanja.

Glede na navedeno se je Slovenija odločila za ureditev soobstoja treh različnih načinov kmetovanja

(konvencionalno, ekološko in GSR) s sprejetjem Zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi

kmetijskimi rastlinami (ZSGSROKR, Ur.l. RS, št. 41/09). Gre za enega najstrožjih zadevnih zakonov v

državah članicah EU, ki pridelave GSR sicer ne prepoveduje, postavlja pa take omejitve, da je v praksi

praktično neizvedljiva. Na osnovi zakona bi bilo treba v Sloveniji pridelavo GSR prijaviti pristojnemu organu

pred predvidenim začetkom pridelovanja posamezne dovoljene vrste GSR v posameznem letu pridelave in

upoštevati ustrezne ukrepe za preprečitev morebitnega širjenja GSO (npr. varovalni pas). V Sloveniji se GSR

doslej nikoli niso pridelovale, pa tudi v okviru rednih monitoringov GSR niso bile zaznane.

Na osnovi Zakona o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (ZRGSO, Ur.l. RS, št. UPB1 23/05 in 21/10)

Slovenija izvaja tudi redni monitoring nad prisotnostjo GSO v semenskem materialu. V letih 2013 in 2014 v

semenskem materialu ni bilo zaznane prisotnosti GSO.

Nedavno je bil na ravni Sveta EU sprejet politični dogovor glede zakonodajnega predloga, ki daje državam

članicam možnost, da bodo za določene GSR lahko uveljavile omejitev/prepoved njihove pridelave na svojem

ozemlju. Predlog Direktive o spremembi Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta o namernem

sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje, državam članicam sicer ne daje možnosti splošne

omejitve/prepovedi pridelave GSR. Predlagani sistem predvideva, da se država, ki bo želela prepovedati

GSR, o tem izreče v vsakem posameznem postopku posebej, za kar bo morala imeti tudi tehtne argumente,

med katerimi se bodo lahko upoštevali tudi socio-ekonomski dejavniki (specifična zemljiško-posestna

struktura in z njo povezane krajinske značilnosti, posledice umestitve GS-rastlin v prostor, ekonomska

upravičenost pridelave GS-rastlin, javno mnenje, kmetijska in okoljska politika, etični vidiki in kulturna politika).

Poudariti velja, da je predlagani politični dogovor samo podlaga za nadaljevanje razprave o predlogu

spremembe Direktive o namernem sproščanju GSO v okolje v Evropskem parlamentu, zato je težko ugibati,

kakšna bo njegova končna oblika in vsebina ter tudi implementacija. Lahko pa ocenimo, da je trenutni predlog

spremembe direktive prvi korak v smeri celovitega reševanja te problematike na ravni EU.

Revizijo EU zakonodaje na področju GSO je napovedal tudi prihodnji predsednik Evropske komisije Jean-
Claude Juncker, ki je poudaril pomembnost upoštevanja večinskega mnenja demokratično izvoljenih vlad v

9

državah članicah, zlasti ko gre za varnost hrane, ki jo uživamo in okolja, v katerem živimo, kar na Ministrstvu

pozdravljamo.

b) da se takoj uredijo postopki za ureditev popravka prepovedi uporabe brez GSO v KOPOP PRP 2014-2020;

Odgovor:

Kot je omenjeno že v prejšnjem odgovoru, vključitev ali ne-vključitev zahteve »setev/saditev GSO ni

dovoljena« v ukrep KOPOP nima vpliva na postopek sprejemanja Direktive o spremembi Direktive

2001/18/ES glede možnosti držav članic, da omejijo ali prepovejo pridelavo GSR na svojem ozemlju. Področje

GSO je regulirano na ravni EU in glede na trenutno veljavno zakonodajo so možnosti za splošno prepoved v

posamezni državi članici zelo omejene.

Ne glede na navedeno pa si Slovenija v nadaljnjem procesu usklajevanja besedila PRP 2014–2020 z

Evropsko komisijo prizadeva, da bi zahtevo »setev/saditev GSO ni dovoljena« vključili v ukrepe KOPOP.

Odgovora še nismo prejeli, saj se mora Direktorat za kmetijstvo o zadevi uskladiti tudi z ostalimi Direktorati

Evropske komisije.

c) da se nemudoma pristopi k monitoringu naključnih kontrol prisotnosti GSO v posevkih koruze, oljne

ogrščice,soje in križnic ob cestah in železnicah in tako vzpostavi red na področju morebitne kontaminacije

rastlin z GSO;

Odgovor:

Na podlagi Zakona o ravnanju z GSO (ZRGSO, Ur.l. RS 23/05 UPB1 in 21/10), monitoring prisotnosti GSO

načrtuje Direktorat pristojen za okolje oziroma Ministrstvo za okolje in prostor. Izvajalca vzorčenja sta Uprava

za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki izvaja nadzor nad semenskim materialom kmetijskih rastlin

v skladu z Zakonom o semenskem materialu kmetijskih rastlin (Uradni list RS, št. 25/05-UPB, 41/09, 32/12 in

90/12 – ZdZPVHVVR) in Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje, ki izvaja vzorčenja v skladu z 21. členom

Zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami (ZSGSROKR, Ur.l. RS, št.

41/09).

Z namenom ugotavljanja naključne prisotnosti genskih sprememb (GS) pri semenu, ki ni označeno kot gensko

spremenjeno seme, je torej Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v letu 2013 odvzela skupaj

28 vzorcev, do septembra 2014 pa 20 vzorcev semena od načrtovanih 30 vzorcev. V vzorcih ni bila

ugotovljena prisotnost gensko spremenjenih organizmov.

Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje je v letu 2014 odvzel 7 vzorcev koruze v fazi cvetenja na območju

Podravja. V letu 2013 je bilo odvzetih 10 vzorcev koruze na polju. V letu 2012 pa je bilo odvzetih 53 vzorcev

koruze, od katerih je bilo 5 odvzetih iz ekološke pridelave, eden pa je bil odvzet na podlagi prijave ekološkega

društva Alpe-Adria Green. V nobenem od naštetih vzorcev neskladni vzorci niso bili ugotovljeni oziroma GSO

ni bil zaznan.

V okviru projektne naloge, ki jo je v letu 2008 izvajal Kmetijski inštitut Slovenije je bilo analiziranih 100

vzorcev rastlin oljne ogrščice, ki so vključevali divje sorodnike ogrščice ter rastline, nabrane ob transportnih

poteh v Sloveniji ter 69 vzorcev zrnja – pridelka oljne ogrščice. Rezultati analize prisotnosti gensko

spremenjene oljne ogrščice z metodo PCR v realnem času na štiri presejalne genske elemente (bar, EPSPS,

p35S in tNOS) so bile za vse analizirane skupine vzorcev negativne. Kmetijski inštitut Slovenije je tudi v letu

2010 v okviru naloge, katere naročnik je bilo Ministrstvo, izvedel spremljanje prisotnosti GSO, ki so dovoljeni

za pridelavo v kmetijskih rastlinah in pridelkih na kmetijskih gospodarstvih. Na območju celotne Slovenije je

bilo v rastni dobi (avgust) na njivah pobrano 80 vzorcev koruze. Rezultati analize prisotnosti gensko

spremenjene koruze z metodo PCR v realnem času na dva presejalna genska elementa (35S promotor in

NOS terminator) so bili za vse analizirane vzorce negativni.

10

d) da vlada izda ukrepe, ki bodo omogočili označevanje mesa živali, ki niso bile krmljene s krmili, katera

vsebujejo GSO ter omogoči promocijo oz. ozaveščanje javnosti;

Odgovor:

Ministrstvo se strinja, da ima potrošnik pravico in možnost izbrati živilo, pridelano iz reje, v kateri se ne

uporablja gensko spremenjena krma in da bi bilo treba take izdelke ponuditi s primerno kontroliranimi

shemami.

V Sloveniji oziroma EU je sicer obvezno označevanje živil in krme, ki vsebujejo ali so proizvedeni iz GSO.

Označevanje je predpisano z EU Uredbo 1829/2003 in z Uredbo 1830/2003, ki sta zavezujoči za vse države

članice. Za proizvode, pridobljene iz živali, hranjenih z gensko spremenjeno krmo, zahteve za odobritev in

zahteve za označevanje iz navedenih uredb ne veljajo. Zakonodaja na področju označevanja ne prepoveduje

prostovoljnih označb, morajo pa biti skladne z zakonodajo in ne smejo zavajati potrošnikov.

Evropska komisija za zdaj še ne posega v prostovoljne označbe, s katerimi je v nekaterih DČ omogočeno

proizvajalcem dodatno označevanje živil, ki so pridobljena od živali, krmljenih s krmo brez GSO, opozarja pa

države članice, da je takšno označevanje v nasprotju s splošno zakonodajo.

Evropska komisija je pripravila oceno stanja po državah članicah na področju označevanja živil, ki ne

vsebujejo GSO in bo na osnovi ugotovitev sprejela odločitev, ali se to področje uredi z enotnim evropskim

predpisom. V tem primeru bomo tudi v Sloveniji uskladili zakonodajo in področje uredili na nacionalnem

nivoju, pri čemer se bomo zavzemali, da ima potrošnik pravico do obveščenosti tudi o načinu reje oz.

krmljenja.

e) da se nemudoma izda ukrep, da morajo vse genske banke v Sloveniji od 2015 dalje v obvezen pregled

semen vključiti poleg že obstoječih analiz tudi analize o prisotnosti GSO;

Odgovor:

Sedanji obseg dejavnosti in finančni okvir Slovenske rastlinske genske banke (SRGB) je omejen na postopne

osnovne opise in vrednotenja genskih virov po mednarodnih pravilih IPGRI (International Plant Genetic

Resources Institute) in UPOV (International Union for the Protection of New Varieties of Plants oz.

Mednarodna konvencija o varstvu novih sort rastlin) deskriptorjih. Enake standarde uporabljajo tudi genske

banke v ostalih državah podpisnicah Mednarodne konvencije o rastlinskih genskih virih (ITPGRFA –

International Treaty on Plant Genetic Resources for Food and Agriculture).

Sistematično analiziranje vzorcev na navzočnost GSO tudi po mednarodnih standardih ni del vrednotenja

vzorcev za hranjenje v genski banki, lahko pa se taka analiza opravi v kasnejših fazah uporabe genskih virov

za žlahtnjenje oziroma takrat, kadar obstaja sum, da je prišlo do nenamerne prisotnosti GSO na vzorcu

genskega materiala, ki vstopa v gensko banko.

Glavna naloga SRGB je, da se pri obnavljanju oz. razmnoževanju semena iz generacije v generacijo ohrani

genetska identičnost vsake posamezne akcesije, ki se hrani, torej preprečitev kakršnekoli tuje oprašitve. To

velja tako za samoprašnice kot tujeprašnice, pri katerih je potrebna v večini primerov ročna izolacija. Zato je

predlog analize vzorcev na GSO brezpredmeten, sploh za vzorce, ki se hranijo v genskih bankah tudi že 60

let, pa tudi danes glede na rezultate monitoringa, GSR niso prisotne. Pri nabiranju novih sort pa so potrebni

natančni podatki o izvoru, pridelovalcu in setvi tega vzorca.

f) da se pri aktivnosti »Tradicionalni slovenski zajtrk« daje poudarek k zdravim živilom brez GSO in eko

živilom.

Odgovor:

Na 15. Alpe Jadran Biospoziju, ki je bil 28. in 29. avgusta 2014 v Mariboru, je bila predstavljena pobuda naj

Tradicionalni slovenski zajtrk postane Ekološki tradicionalni slovenski zajtrk. Ker je bila letošnja odredba o

izvedbi tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki določa podrobnosti o njegovi izvedbi, že objavljena (Uradni list

RS, št. 62/14), smo v okrožnici za vrtce in osnovne šole predlagali, naj pri naročanju živil poskušajo nabaviti

vsaj kakšno ekološko pridelano živili. V okviru priprav Tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki bo letos 21.

11

novembra, bomo upoštevali tudi pobudo, da se prav posebej poudari ekološko pridelana hrana in hrana brez

GSO.

V okviru spremljevalnih dogodkov Tradicionalnega slovenskega zajtrka pa tudi letos načrtujemo akcijo

»sejemo semena vrtnin«. Osnovnim šolam in vrtcem nameravamo razdeliti, podobno kot lani, vrečke s

semenom, ki ga bodo posejali na šolskih vrtovih. Med sortami bodo prevladovale sorte, ki jih uvrščamo med

t.i. avtohtone in tradicionalne sorte.

3. GENSKE BANKE

Glede na to, da je glavna naloga Slovenskih genskih bank ohranjevanje in hranjenje semen avtohtonih sort, je

potrebno sprejeti nujno zavezo:

g) da se Slovenska rastlinska banka (SRGB) zaveže, k »živemu« ohranjanju avtohtonih, domačih in

tradicionalnih vrst semen. Do sedaj genske banke niso zavezane, da skrbijo za ohranjevanje vrste v živo in

reprodukcijo semen ampak samo za hranjenje semena- V kolikor se semena posamezne sorte ne

razmnožujejo, jih na trgu ni in jih ljudje ne morejo kupiti..

Odgovor:

Pri tej pobudi bi najprej radi pojasnili, da javna rastlinska genska banka sama po sebi ne more zagotavljati

oskrbe s semeni in sadilnim materialom avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin za trženje. Namen

rastlinske genske banke je predvsem zbiranje, vrednotenje in ohranjanje genskih virov oziroma akcesij

tako gojenih rastlin (starih sort, lokalnih sort, ekotipov in populacij, linij in klonov), kot tudi divjih sorodnikov

gojenih rastlin in ekotipov avtohtonih rastlin, ki so pomembne za kmetijstvo in prehrano. V rastlinski genski

banki se praviloma ne hranijo sorte pač pa tisti rastlinski genski viri oz. akcesije, ki vsebujejo funkcionalne

enote dednosti in so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti v kmetijstvu. Ohranjajo se v zbirkah (‘ex

situ’) na način, ki je najprimernejši za posamezno rastlinsko vrsto (kot seme v ‘semenski banki’, kot posajene

rastline ‘in vivo’, kot rastlinski material v tkivnih kulturah ‘in vitro’).

Akcesije se lahko hranijo tudi na kmetiji, kar je v povezavi s SRGB ena od oblik ohranjanja biotske

raznovrstnosti, s katero pa se v Sloveniji doslej načrtno nismo ukvarjali in to ni bil del dosedanjih dejavnosti

SRGB, niti ni bilo posebnih zadevnih raziskav. Pri vrstah zelenjadnic je sicer veliko vrtičkarjev in drugih

pridelovalcev, ki na svojih vrtovih pridelujejo stare sorte in populacije, prav tako je še veliko ohranjenih

travniških sadovnjakov, ki jih želimo v čim večjem obsegu zbrati (seme), oziroma popisati (trajni nasadi) v

okviru dejavnosti SRGB.

V skladu z Mednarodno konvencijo o rastlinskih genskih virih ITPGRFA do materiala v genski banki lahko

dostopajo žlahtnitelji, raziskovalci in pridelovalci. Pridelovalci tako večkrat zaprosijo SRGB za npr. seme

nekega genskega vira oziroma akcesije, pogosto na primer za seme »nekdaj registriranih sort«. Genska

banka preveri razpoložljivost zadostnih količin semena in če je semena za posamezno akcesijo dovolj, na

predpisan način izroči majhno količino želenega semena, ki ga pridelovalec lahko razmnožuje in prideluje za

lastne potrebe ali za izmenjavo, ne pa za trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin v skladu z Zakonom

o semenskem materialu kmetijskih rastlin (Uradni list RS, št. 25/05-UPB, 41/09, 32/12 in 90/12 –

ZdZPVHVVR; v nadaljevanju ZSMKR).

Naloga SRGB je torej hranjenje in vzdrževanje »živih« genskih virov, ne pa razmnoževanje semena za

komercialne namene.

h) Predlagamo, da je največji poudarek na žitaricah, krompirju in fižolu ter ostalih rastlinah, kjer je samooskrba

najnižja, pogoji za pridelavo v Sloveniji pa ugodni.

Odgovor:

V okviru CRP projektov 2014 je bil potrjen triletni projekt Vzpostavitev sistema vzdrževalne selekcije in

pridelava semenskega materiala sort kmetijskih rastlin za sonaravne oblike kmetovanja. Gre za oživitev

nekaterih starih opuščenih sort, ki bodo ustrezale predpisom za vpis na sortno listo v skladu s semenarsko

zakonodajo ter vzpostavitev sistema vzdrževalne selekcije. Te sorte naj bi vsaj nekoliko izpopolnile vrzeli na

t.i. Seznamu avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin, ki je podlaga za podpore ukrepu uporabe

12

avtohtonih sort, v okviru PRP-KOPOP in mora omogočati sestavo zadovoljivega kolobarja, kar je sedaj zaradi

nepopolnega seznama, precej oteženo.

V tem projektu je eno od glavnih težišč zagotoviti sistem in tudi konkretno vzdrževanje izbranih tradicionalnih

sort žit, katerih širitev uporabe želimo podpreti v okviru ukrepov PRP. Pri krompirju in fižolu je ohranjevalnih

oz. tradicionalnih sort več kot pri žitih in upajmo, da se bodo pridelovalci v čim večjem številu odločali za ukrep

setve avtohtonih in tradicionalnih sort v okviru KOPOP. Na Ministrstvu bomo še naprej iskali tudi dodatne

možnosti za neposredne podpore vzdrževalcem ohranjevalnih oziroma tradicionalnih ter vrtičkarskih sort,

zlasti v okvirih možnih ukrepov PRP v naslednjih letih.

Tudi mednarodne ustanove, kot je FAO, v priporočilih o preskrbi s hrano spodbujajo k nacionalni finančni

podpori javnim programom žlahtnjenja rastlin, k preskrbi s semenom za lastno proizvodnjo hrane rastlinskega

izvora in k biotski raznovrstnosti pri kmetijski pridelavi. V ta okvir sodi tudi uporaba avtohtonih rastlinskih

genskih virov pri žlahtnjenju novih sort kmetijskih rastlin. V Sloveniji imamo v ta namen na voljo obsežno

zbirko rastlinskih genskih virov z največjo variabilnostjo pri zelenjadnicah (stročnice, križnice, solata) in krmnih

rastlinah (drobno in debelozrnate metuljnice, trave). V okviru strokovnih nalog v rastlinski proizvodnji se tako z

letošnjim letom nadaljujejo oziroma izvajajo novi programi žlahtnjenja izbranih rastlinskih vrst (krompir,

ajda, krmne rastline, zrnate stročnice in zelje). Ministrstvo je v ta namen v proračunu za leto 2014 zagotovilo

250.000 EUR dodatnih sredstev.

i) SRGB naj pripravi spiske vsaj 100 vrst semen iz katerega bodo lahko zainteresirani udeleženci izbrali vrsto

semena in ga tudi dobili, da bodo lahko sejali semena za tržno pridelavo.

Odgovor:

Kot smo že pojasnili, gre v primeru rastlinskih genskih virov oz. akcesij za material, ki vsebuje funkcionalne

enote dednosti in je pomemben z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti v kmetijstvu. Da se ugotovi

pomen posamezne akcesije za ohranjanje biotske raznovrstnosti, je treba vsako akcesijo ovrednotiti po

mednarodno dogovorjenih metodah in jo opisati po mednarodno dogovorjenih deskriptorjih. Te metode pa ne

vključujejo vrednotenja akcesij glede primernosti za uporabo v pridelavi.

V skladu z navedenim je tudi sedanji program dela SRGB usmerjen predvsem v ohranitev obstoječih ex situ

zbirk z osnovnimi podatki o genskih virih, ne pa v ocenjevanje genskih virov za uporabno vrednost. Podatke o

uporabni vrednosti genskih virov imamo na voljo za omejeno število akcesij v SRGB (rezultati končanih CRP-
ov). Brez dodatnega preverjanja in nadaljnjih postopkov materiala iz rastlinske genske banke ni mogoče

neposredno uporabljati za tržno semenarjenje.

Na Ministrstvu bomo zato namenili dodatno pozornost morebitni razširitvi dejavnosti SRGB zlasti na

preizkušanje uporabne vrednosti akcesij in prioritetno identifikacijo rastlinskih genskih virov iz nacionalnih

zbirk, ki bi bili primerni bodisi za ohranjanje genskih virov na kmetijah (hranjenje na kmetiji in izmenjava

semena), za direktno uporabo semena na kmetijah ali pa za reintrodukcijo opuščenih sort za namene trženja.

V tej zvezi je zelo pomembno, da se nadaljuje že vzpostavljeno sodelovanje med SRGB, KGZS, EKOCI in

drugimi nevladnimi organizacijami.

j) SRGB se zaveže, da bodo poskrbele za sejanje, ohranjevanje in skrb za čim večjo reprodukcijo avtohtonih,

domačih in tradicionalnih vrst semen,

Odgovor:

Naloga SRGB je hranjenje in vzdrževanje genskih virov ter razmnoževanje za izmenjavo vzorcev v smislu

Mednarodne konvencije za rastlinske genske vire in ne razmnoževanje semena za komercialne namene.

Za komercialne namene se lahko razmnožujejo le registrirane sorte, ki imajo znanega vzdrževalca in

izpolnjujejo pogoje za trženje. V primeru reintrodukcije starih opuščenih sort za namene trženja, ZSMKR

omogoča poenostavljen postopek registracije. Te sorte se lahko vpišejo v sortno listo kot ohranjevalne ali kot

sorte, ki nimajo pomembne vrednosti za tržno pridelavo, ampak so se razvile za pridelavo v posebnih

klimatskih, talnih ali agrotehničnih pogojih (vrtičkarske sorte).

13

K razmnoževanju genskih virov za nekomercialne namene (torej za ohranjanje le-teh na kmetiji, neposredno

uporabo ali za izmenjavo) pa poleg vladnih ukrepov oziroma dejavnosti SRGB lahko veliko prispeva tudi

civilna pobuda oziroma zadevne dejavnosti v okviru nevladnih organizacij, kot smo omenili v prejšnjem

odgovoru in kot to velja tudi v nekaterih ostalih državah članicah EU.

V okviru ukrepa KOPOP iz PRP 2014-2020 se bo podpora namenjala tudi pridelovalcem, ki bodo uporabljali

avtohtone in tradicionalne sorte kmetijskih rastlin, v okviru ukrepa Ekološko kmetovanje pa tudi za pridelavo

semena, torej za razmnoževanje aktualnih registriranih sort kmetijskih rastlin. Poleg omenjenega CRP

projekta bomo na Ministrstvu v prihodnje iskali še dodatne možnosti za podpore vzdrževalcem teh sort in

semenarjem.

k) da se v procesu monitoringa kontrole semen z GSO vzpostavi tudi obveščanje javnosti v primeru zaznave

kontaminacije rastlin z GSO v slovenskem prostoru in da se v genskih bankah hranijo izključno kontrolirana

semena brez kontaminacije GSO,

Odgovor:

Na osnovi Zakona o ravnanju z GSO (ZRGSO, Ur.l. RS 23/05 UPB1 in 21/10) se v Sloveniji izvaja monitoring

prisotnosti GSO v semenskem materialu v okviru nadzora nad semenskim materialom. Od leta 2003 se izvaja

monitoring in nadzor prisotnosti GSO v semenskem materialu koruze, oljne ogrščice in soje. Rezultati

monitoringa in nadzora se objavljajo na spletnih straneh ministrstva, inšpekcijskih služb ali Slovenskega

portala biološke varnosti (http://www.biotechnology-gmo.gov.si/). V letih 2013 in 2014 v vseh odvzetih vzorcih

semenske koruze in oljne ogrščice ter soje ni bila zaznana prisotnost GSO.

Monitoring je opisan tudi v odgovoru na pobudo 2.c.

Kot smo že omenili, genske banke praviloma ne hranijo sodobnih komercialnih sort, ki so vpisane na EU ali

nacionalne sortne liste, vključno z gensko spremenjenimi sortami in hibridnimi sortami. V primeru suma

nenamerne prisotnosti GSO na vzorcu genskega materiala, ki vstopa v gensko banko, bi o tem obvestili

pristojno inšpekcijo.

l) da se zato področje namenijo dodatna finančna sredstva, istočasno pa se naj vzpostavi sistem plačil

genskih bankam glede na učinke njihovega dela.

Odgovor:

Tako naloge in cilje genskih bank v okviru SRGB in merljivost učinkov le-teh kot tudi prihodnjo financiranje bo

Ministrstvo dodatno preučilo v okviru priprave novega predpisa, ki bo urejal tudi ohranjanje in trajnostno rabo

rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo in izvajanje strokovnih nalog v proizvodnji kmetijskih rastlin

na podlagi Zakona o kmetijstvu.

4. VZPODBUDE ZA SEMENARJANJE IN ZAKONODAJA ZA RAZVOJ SEMENARSTVA V SLOVENIJI

V naslednjem programskem obdobju so predvidene vzpodbude za semenarjenje

Da bo zadeva zaživela v praksi, dajemo naslednje pobude:

a) da se pripravi enoten dokument kjer bodo navedene vse potrebne informacije, kaj vse je potrebno

upoštevati, da postaneš pridelovalec semena, katero zakonodajo je potrebno upoštevati in da se vzpostavijo

širše koordinirane aktivnosti za pridelovalce semen za trg.

Odgovor:

Ministrstvo in Uprava se strinjamo s pobudo EKOCI, zato bomo skupaj zagotovili enoten dokument, v katerem

bomo poskušali na razumljiv in pregleden način zbrati ključne določbe zakonodaje in druge relevantne

informacije za pridelovalce semena. V letu 2015 bodo informacije glede pogojev za pridobitev podpor za

pridelavo ekološkega semenskega materiala kmetijskih rastlin na voljo tudi v dokumentu PRP 2014-2020 ter

Uredbi o plačilih za ukrepe ohranjanja in izboljševanja ekosistemov, blaženja in prilagajanja podnebnim

spremembam ter dobrobiti živali iz PRP 2014-2020. Aktualne informacije bomo še naprej posredovali tudi na

strokovnih posvetih v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije oziroma Kmetijsko svetovalno

14

službo in drugimi strokovnimi ustanovami, ki se ukvarjajo s pedagoško dejavnostjo in izvajajo strokovne

naloge na področju semenarstva in rastlinskih genskih virov.

b) Potrebno je osnovati neodvisno institucijo o svetovanju semenarstva s konkretnimi cilji. Dosedanje prakse

niso obrodile uspehov, saj povezovanje med ljudmi, kmeti in institucijami ni zadovoljivo, predvsem pa ne

zajema vseh ukrepov, ki so potrebni za pridelavo kvalitetnega semena za trg.

c) Pripravi naj se zakonska podlaga za ustanovitev neodvisne institucije za semenarstvo, ki bo skrbela za

ohranjanje in razvoj slovenskih sort, imela kontrolo nad pridelavo semena v slovenskem prostoru ter istočasno

tudi vršila izobraževanja tako kmetov, pridelovalcev kot tudi strokovnjakov, ki svetujejo in kontrolirajo pridelavo

semen. Pripravlja naj programe izobraževanj ter izdelavo oglednih vrtov, posevkov in sadovnjakov s

primerjalnimi posevki, ki bodo namenjena izobraževancem, strokovnjakom in širši javnosti.

Odgovor:

Na Ministrstvu se zavedamo, da bo potrebno tako na področju svetovanja kot izvajanja strokovnih nalog v

prihodnje vložiti še veliko truda in tudi podpor, da bi nadgradili potrebno znanje, zlasti na področju

pridelave semena.

Glede neodvisnih ustanov za svetovanje in semenarstvo na Ministrstvu in Upravi menimo, da bi morali v

prihodnje predvsem izboljšati sodelovanje vseh deležnikov ter zagotoviti boljše in ustreznejše povezovanje

obstoječih ustanov, ki delujejo na tem področju.

Na Ministrstvu pripravljamo predpis na podlagi Zakona o kmetijstvu, ki bo podrobneje urejal ohranjanje in

trajnostno rabo rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo in izvajanje strokovnih nalog v proizvodnji

kmetijskih rastlin. Gre za bolj sistematično ureditev izvajanja strokovnih nalog, ki zajemajo selekcijo in

žlahtnjenje, introdukcijo oziroma posebno preizkušanje sort in ekološko rajonizacijo in sicer po posameznih

področjih: poljedelstvo in vrtnarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo in oljkarstvo. Gre tudi za bolj enotno ureditev

vseh potrebnih nalog SRGB, katere dejavnosti so zdaj precej razdrobljene in se tudi zaradi omejenih sredstev

ne odvijajo v zadostnem obsegu.

Tudi večina predvidenih ukrepov PRP 2014-2020 je naravnanih v spodbude za povezovanje tako

pridelovalcev, kot tudi strokovnih ustanov in nevladnih organizacij. Kot smo že omenili je v okviru PRP

podukrepa Pomoč pri uporabi storitev svetovanja, predvidena tudi podpora za individualno svetovanje na

kmetiji za kmetijska gospodarstva, ki se vključujejo v ukrepa KOPOP in/ali Ekološko kmetijstvo.

Ob vsem navedenem velja opozoriti na nujnost, da bodo strokovne ustanove pri izvajanju svojih nalog ostale

nepristranske in neodvisne na področjih, kjer se to zahteva.

d) Nujno je potrebno izdelati program izobraževanja za ekološko pridelavo zelenjave in semenarstvo.

Predlagamo dvostopenjska izobraževanja: osnova je ekološko zelenjadarstvo in poznavanje bolezni ter

škodljivcev (predvsem je potrebno poznati bolezni in škodljivce, ki se prenašajo s semenom), nadgradnja pa

je semenarstvo vrtnin in poljščin.

Odgovor:

Navedene vsebine so vključene v okvire programov formalnega izobraževanja na kmetijskih srednjih šolah

in fakultetah. Ministrstvo vsako leto objavi javni razpis za sofinanciranje kmetijskega izobraževanja – praktični

pouk. Sredstva so namenjena za sofinanciranje materialnih stroškov praktičnega izobraževanja dijakov in

študentov biotehniških, kmetijskih, vrtnarskih, gozdarskih, živilskih in veterinarskih srednjih in višjih strokovnih

šol ter fakultet. Upravičeni oziroma neupravičeni stroški so podrobneje opredeljeni v razpisni dokumentaciji.

Da pridobiva kmetijstvo v širšem pomenu vse večjo vlogo nosilca različnih dejavnosti v naravnem okolju,

kažejo tudi številne pobude za nove poklicne standarde. V letu 2007 smo dobili 12 poklicnih standardov.

Vsa ta leta se kvalifikacijska struktura za področje kmetijstva, hortikulture in gozdarstva dopolnjuje še z novimi

poklicnimi standardi in nacionalnimi poklicnimi kvalifikacijami v smislu dodatnega formalnega usposabljanja.

Ob tem pa na Ministrstvu ugotavljamo, da kljub temu, da je bil poklicni standard Ekološki

kmetovalec/kmetovalka sprejet že leta 2008, vse do danes ni bila podeljena še nobena nacionalna poklicna

kvalifikacija (NPK), čeprav so za podeljevanje le-tega registrirani Grm Novo mesto-Center biotehnike in

15

turizma, Biotehniški center Naklo in Univerza v Ajdovščini. Kadrovski (komisija) in materialni (oprema) pogoji

so prav tako zagotovljeni, interesa pa žal očitno ni.

Ministrstvo vsako leto objavi javni razpis za tehnično podporo kmetijskemu sektorju za informiranje in

usposabljanje na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov (informiranje in usposabljanjem

kmetov in delavcev na kmetijskih gospodarstvih, organizacija forumov za izmenjavo znanja med kmetijskimi

gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanjem na njih, publikacije, kot so predstavitve, katalogi

ali spletišča).

Prenos znanja se izvaja tudi v okviru javne kmetijsko svetovalne službe in v okviru različnih nevladnih

organizacij. V okviru Programa usposabljanj PRP 2014–2020 oziroma predvidenega ukrepa Prenos znanja,

bo usposabljanje obvezno za vse upravičence ukrepa Ekološko kmetovanje, v obsegu 6 ur letno. Sestavljeno

je iz obveznega osnovnega usposabljanja oziroma obveznega nadaljevalnega usposabljanja. Vsebine

osnovnega usposabljanja za nove upravičence bodo vsa leta ista in bodo pokrivala osnove

ekološkega/biodinamičnega kmetovanja, varstvo rastlin ipd. Vsebine obveznega nadaljevalnega

usposabljanja za upravičence, ki so vključeni že več kot eno leto v kontrolo ekološkega kmetovanja bodo

pokrivala tehnologije novih načinov reje živali/rastlinske pridelave, trženje, promocijo idr.

 

EKOCI_POBUDE_2014_6.10.2014