VABILO na posvet – Razvojni potenciali Spodnje Savinjske doline in Slovenije, delovna mesta, ki jih gradi skupnost ter kako jih uresničiti?
Ekoci – Eko civilna iniciativa Slovenije, Nivo EKO d.o.o., IHPS – Inštitut za hmeljarstvo in
Občine spodnje Savinjske doline: Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec
pivovarstvo Slovenije, Razvojna agencija Savinja ter
VABIJO
vse zainteresirane, ki si prizadevate udejanjiti potencial industrijske konoplje v
Sloveniji na posvet z naslovom
»Razvojni potenciali Spodnje Savinjske doline in Slovenije,
delovna mesta, ki jih gradi skupnost ter kako jih uresničiti?«,
ki bo v četrtek, 12.11.2015 s pričetkom ob 13.30 uri
v prostorih Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
(Cesta Žalskega tabora 2, Žalec)
Na posvetu bomo iskali odgovore na vprašanja kako na obstoječih resursih, naravnih danostih, z
novimi znanji, z nadgradnjo dobrih praks ustvarjati delovna mesta na področju kmetijstva in
gospodarstva ter ostalih panog na potencialu, ki ga predstavlja industrijska konoplja in naravni
materiali. Kje so razvojne priložnosti za delovna mesta, ki jih gradi skupnost, kaj lahko naredi
stroka, politika, gospodarstvo in preostali deležniki za več delovnih mest v Sloveniji?
Program posveta:
Od 13.30 – 14.00 ure: Ogled razstave Frana Robleka – ustanovitelja blagovne znamke hmelja
Savinjski golding, kot primer dobre prakse; Matjaž Juteršek, direktor ZKŠT Žalec
Od 14.00 – 15.00 ure:
1. Pozdrav organizatorjev in predstavitev naravnih virov Spodnje Savinjske doline: Janko
Kos, župan Občine Žalec, Jože Kužnik, župan občine Polzela, Irena Rotar, Ekoci – Eko civilna
iniciativa Slovenije
2. Razvojni potencial kmetijskih proizvodov v prehrani in kot surovinska baza inovativnih
izdelkov (industrijska konoplja, lan, volna in razvojne usmeritve): mag. Dejan Židan,
minister za kmetijstvo , gozdarstvo in prehrano in podpredsednik vlade RS
3. Delovna mesta, ki jih gradi skupnost: Tadej Slapnik, državni sekretar za vzpostavitev
dialoga s civilno družbo in koordinacijo državljanskih pobud ter socialno podjetništvo
4. Industrijska konoplja – rastlina tisočerih namenov uporabe: Martina Zupančič, direktorica
Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec
5. Izzivi ohranjanja delovnih mest z uporabo naravnimi materialov v Tovarni nogavic
Polzela: Marko Klemenčič, predsednik Uprave Tovarne nogavic Polzela
6. Podporno okolje: Stojan Praprotnik, direktor Razvojne agencije Savinja
Od 15.30 – 16.30 ure :
Ogled prvega testnega objekta v Sloveniji zgrajenega iz konopljinega mulča v Bio parku Nivo
(Ulica Savinjske čete 17, Žalec) in predstavitev konopljinih izdelkov : Jani Štusej, Nivo Eko; Borut
Šket; Mirko Hudl, Avstrija; Tomaž Sušnik, Hannah biz; Maja Klemen Cokan, Ekoci – Eko Civilna
iniciativa Slovenije
Prijave z udeležbo sprejemamo do zasedbe prostih mest na naslov: ekoci.si@gmail.com .
Vabljeni gostje:
– Župani Spodnje Savinjske doline in zainteresirani župani slovenskih občin
– Direktor Nivo Eko Klemen Senič
– Ekipa Mariborske tekstilne tovarne v stečaju
– Predilnica Litija
– Plastika Skaza
– Mateja Jaklič, direktorica Pomurskega sejma
– dr. Martina Bavec, Univerza v Mariboru .
– Kmetijski inštitut Slovenije
– Vodstvo zadružne zveze Slovenije in Kmetijsko gozdarske zbornice
– Zainteresirani gospodarstveniki za razvoj industrijske konoplje v Sloveniji
– Napredne institucije, nevladne organizacije, napredni strokovnjaki, napredni mediji, kmetje, pridelovalci industrijske konoplje, lana in volne in napredni posamezniki, ki si prizadevate z aktivnim in pozitivnim pristopom soustvarjati delovna mesta in boljšo prihodnost Slovenije.
Informacija za javnost – RAZVOJNI POTENCIALI SAVINJSKE DOLINE NA PRIMERU INDUSTRIJSKE KONOPLJE
Sporočilo za javnost IZ DELOVNEGA POSVETA – RAZVOJNI POTENCIALI SAVINJSKE DOLINE NA PRIMERU INDUSTRIJSKE KONOPLJE
OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN
SDM – SLOVENSKA DELOVNA MESTA
Občine spodnje Savinjske doline: Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko, Žalec
Razvojna agencija Savinja in Tovarna nogavic Polzela
Sporočilo za javnost
IZ DELOVNEGA POSVETA – RAZVOJNI POTENCIALI SAVINJSKE DOLINE NA PRIMERU INDUSTRIJSKE KONOPLJE
Polzela, dne 29.9.2015:Na pobudo Ekoci -Eko civilna iniciativa Slovenije – SDM – slovenska delovna mesta, je bil s sodelovanjem vseh občin spodnje Savinjske doline in Razvojne agencije Savinje organiziran delovni Posvet z ogledom konopljarne v Taboru in Tovarne nogavic Polzela. Preučili so razvojne potenciale, ki jih nudi industrijska konoplja kot surovinska baza za izdelavo novih inovativnih izdelkov, ki jih lahko ustvarimo na obstoječih resursih s čim manj vlaganji in bi ustvarjala nova delovna mesta v konopljini verigi pridelave in predelave konoplje.
Posveta so se udeležili župan Občine Polzela Jože Kužnik, podžupan Občine Polzela Igor Pungartnik, podžupan občine Tabor Jurij Miklavc, vodja oddelka za kmetijstvo Občine Žalec ga. Tilka Potočnik, direktor Razvojne agencije Savinja Stojan Praprotnik, predsednik uprave Tovarne nogavic Polzela Marko Klemenčič z vodjo razvojnega oddelka tovarne ga. Stanko Pjajfer, direktor Konopljarne Hahah Biz Tomaž Sušnik, predstavnik podjetja Nivo Eko Jani Štusej, predstavniki Inštituta za Hmeljarstvo in Pivovarstvo Žalec mag. Natasa Ferant in ga. Barbara Čeh, koroški Slovenec Mirko Hudelj – podjetnik in mentor za konopljo, somišljeniki Ekoci : Irena Rotar, Maja Klemen Cokan, Peter Čvan, Maruša Conič ter predstavniki medijev in številni zainteresirani.
Po seznanitvi številnih dobrih lastnosti, ki jih daje rastlina – bio industrijska konoplja – semena in listje so uporabna v prehrani, steblo in korenine pa so surovinska baza za več tisoč izdelkov, smo opravili ogled predelave konoplje. Industrijska konoplja zraste brez pesticidov, obogati in zdravi zemljo. V setvenem kolobarju daje dober pridelek ekoloških živil. Uporabna je v zdravstvu, kozmetiki, industriji, gradbeništvu in drugih panogah. Udeleženci posveta so se seznanili s postopkom kako nastane iz konopljine slame surovina za tekstil, za kar je uporabni zunanji del stebla ter kaj nastane iz notranjega dela stebla, ki je izvrstna surovina tudi za gradbeni material.
Foto: Mentor in strokovnjak za konopljo koroški Slovenec iz Avstrije g. Mirko Hudelj pojasnjuje proces predelave konoplje.
Sledil je ogled Tovarne nogavic Polzela, kjer so si udeleženci ogledali proces proizvodnje in veliko neizkoriščenih resursov, ki bi jih lahko aktivirali na lokacij Polzele. Predstavili so prvi prototip konopljine nogavice z izrednimi lastnostmi. Zavedati se moramo namreč pomena naravnih materialov za zdravje tudi na področju tekstila. V Polzeli verjamejo, da lahko v povezovanju z drugimi soudeleženci v slovenskem prostoru oživijo tudi tekstilno industrijo ( Mura, Mariborska tekstilna tovarna v stečaju…).
Foto: Ogled Tovarna nogavic Polzela, kjer v veliko priložnosti za nadgradnjo. Udeleženci na fotografiji s prvim prototipom nogavice iz industrijske konoplje.
Poudarek srečanja je bil ugotovitvi, kako na obstoječih resursih zagotoviti, da bi panoga dajala nova delovna mesta na več področjih, povečala samooskrbo s hrano ter Savinjsko dolino postavila kot vzgled sodobne agronomije in z njo povezanih dejavnosti (v Savinjski dolini je na bivših hmeljiščih in njivskih površinah zasajeno že veliko industrijske konoplje, v sušilnicah hmelja se lahko z nadgradnjo suši tudi industrijska konoplja, v Taboru je predelovalni obrat za predelavo konopljine slame, ki daje surovinsko bazo za tekstil, gradbeno in tehnično industrijo, v Bio parku Nivo je postavljen testni objekt iz zidakov konoplje ter potencial za predelana konopljina stebla v gradbene element v Nivo Eko gradbeništvo.…). Na voljo so še neizkoriščeni resursi in znanje, kjer bi z nadgradnjo lahko generirali veliko delovnih mest – tkanje konopljinega platna v Tekstilni tovarni Polzela, ter izdelavo drugih izdelkov. Glede na to, da je v Sloveniji posajenih v letu 2015 že skoraj 600 ha industrijske konoplje pa obstaja tudi bojazen, da lahko panoga zamre, če ne bo uporabljena tudi slama, saj je brez predelave konopljina slama težje razgradljiva, saj so njena stebla izredno trdna, na tak način pa bi bila lahko koristno uporabljena.
Udeleženci Posveta so bili enotnega mnenja, da so na tem področju veliki potenciali, ki bi jih lahko izkoristili za veliko delovnih mest. Osredotočiti se velja na samooskrbo s hrano, možnosti uporabe v tekstilni in gradbeni industriji, vzpostavitvi centra znanja in preučili še številne druge možnosti.
V nadaljevanju bo sledila priprava projekta v okviru Razvojne agencija Savinja, katere soustanoviteljice so občine Spodnje Savinjske doline. V Eko muzeju v Žalcu pa bo dne 13.11.2015 organiziran posvet »Preučitev razvojnih potencialov v Sloveniji, delovna mesta , ki jih gradi skupnost. Jih znamo udejanjiti?« Posveta se bo udeležil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan , predstavniki Vlade in stroke , kjer bomo skupaj iskali poti do ciljev. Na Posvet so vabljeni vsi zainteresirani deležniki v slovenskem prostoru, ki si prizadevajo udejanjiti potencial bio konoplje za nova delovna mesta vSloveniji.
Zapisala: Irena Rotar, Ekoci, dne 29.9. 2015
3 Sporočilo za javnost – Posvet razvojnih potencialov v Savinjski dolini dne 29 9 2015 (002)
POBUDA – IZMENJEVALNICA LOKALNE HRANE V GASILSKIH DOMOVIH
Sporočilo za javnost
POBUDA – IZMENJEVALNICA LOKALNE HRANE V GASILSKIH DOMOVIH
Ali ste že kdaj pomislili da se lahko zgodi da nekaj dni ne boste mogli po nakupih? Kaj če tri dni ni elektrike ali zaradi poplav in vremenskim ujm ne bodo delovale trgovine, bankomati? Kako do hrane, če so zaradi poplav, snega, viharjev ceste neprevozne? Kdo nam bo pomagal in na koga se obrniti v takšnih primerih? Na Gasilce! Kako pa do lokalno pridelane hrane?
Ekoci civilna iniciativa Slovenije, ki se izmenjuje mnenja v skupinah; »Nič nas ne sme presenetiti bodimo pripravljeni in Umetnost preživetja v omejenem okolju ter Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen imajo zanimiv predlog. Kot nam je znano so gasilci najbolje organizirana nevladna organizacija v Sloveniji. Kar 130.00 jih je. Deluje v več sto gasilskih domovih, ki imajo infrastrukturo, dostop, parkirišča.. Pomagajo nam v vremenskim in drugih težavah Kje je ovira da ne bi enkrat na teden se v njihovih domovih pojavili tudi Lokalno pridelana hrana, ki bi jo lokalni prebivalci lahko izmenjali med seboj, vsi iz mest pa bi vedeli kje se oglasiti, da si lahko nabavijo najnujnejše in kjer jim bodo pomagali tudi na tak način.
ZAKAJ GRADITI NOVE POKRITE STOJNICE IN OBJEKTE
Ob poplavah vsi začutijo pomen gasilcev in hrane . Kar v času podnebnih sprememb gospodarskih in begunskih kriz ne bo kaj dosti čakati. Mnenja in ozaveščanje vzrokov in rešitev v različnih razmerah v tej smeri že poteka tudi v skupini na Facebooku : Nič nas ne sme presenetiti – bodimo pripravljeni https://www.facebook.com/pages/Ni%C4%8D-nas-ne-sme-presenetiti-bodimo-pripravljeni/1567022963513155?fref=ts
In Umetnost Preživetja v omejenem okolju ter
https://www.facebook.com/groups/umetnostprezivetja/?fref=ts
ter Oskrbimo Slovenijo Štafeto semen –https://www.facebook.com/OskrbimoSlovenijoStafetaSemen?fref=ts
V jesenskem in zimskem času , kjer ponudniki domače hrane prezebajo na tržnicah tako pa bi lahko bili v zavetju in na toplem, gasilci bi morda še kaj zaslužili in začele bi se snovati močne samooskrbne skupnosti v povezavi z ljudmi iz mest, ki bi se oskrbovali direktno pri kmetih v gasilskih domovih-in vsi bi vedel kej se dobi kvalitetna hrana – na tak način najprej pokrijemo celo Slovenijo. V veliko mestih imajo tržnice z lokalno hrano ampak ponudniki prezebajo v neugodnih vremenskih razmerah, veter odnaša izdelka, vsi so mokri, pozimi tržnice prav zaradi tega ne delujejo.
Od nekdaj dokazujejo gasilci z organizacijo z svojim delovanjem z svojimi uspehi nesebičnim prostovoljnim delom. Zakaj ne bi zaslužili še kakšen cekin z oddajanjem prostorov za pokrite tržnice lokalno pridelane hrane?
GASILSKI DOMOVI – SREDIŠČA DRUŽABNEGA ŽIVLJENJA – ALI ZMOREMO NA OSNOVI TEH JEDER ZGRADITI MOČNA SAMOOKRBNA DELUJOČA SREDIŠČA?
Že od nekdaj dokazujejo gasilci z organizacijo z svojim delovanjem z svojimi uspehi nesebičnim prostovoljnim delom. Zakaj ne bi zaslužili še kakšen cekin z oddajanjem prostorov za pokrite tržnice lokalno pridelane hrane ?
Velikokrat pozabljamo kakšne okus ima domača hrana. Velikokrat pogrešamo v času ko govorimo o zadružništvu da bi kmetje lahko ponudili svoje pridelek k kar v svojih zadružnih trgovinah, kar velikokrat ni praksa. S tem bi učvrstili lokalno gospodarstvo ustvarili harmonizacijo v družbi in znali preživeti v ekstremnih okoljih. Teh pa bo čedalje več..
Čas je da Slovenci začnemo razmišljati o samoorganizaciji. Kako bomo preživeli, kako se bomo povezovali, kako bomo živeli skupaj, kajti drugače nas v naslednjih 30 letih ne bo več. To je prava priložnost.
Pobuda Ekoci o Izmenjevalnici lokalno pridelane hrane je bila predstavljena tudi širši javnosti z objava reviji Zarja dne 19.10 2015.V članku: »EKO Tržnica v vsak Gasilski dom.«
Ko stopimo skupaj nam bo uspelo, smo prepričani somišljeniki Ekoci. Vsak kmet bo lahko ob sobotah kupoval od kmeta v bližini, saj bosta skupaj prinesla v gasilski dom in vsak meščan bo vedel kam iskati lokalno pridelano hrano vsako soboto. Če pa pride do nepredvidenih razmer kot je izpad elektrike za tri dni ko trgovine ne bi delovale bomo pa že vajeni ustaljenih poti v najbližji gasilski dom, kjer nas pričakuje lokalno pridelana hrana. Spoznali bomo pridelovalca in se družili plemenitimi gasilci, ki so že večkrat dokazali kaj vse zmorejo.. In skupaj bomo gradili močno samooskrbno skupnost!
Vsako dejanje šteje!
Ekipa Ekoci: Irena, Marjan, Maja, Peter, Edita , Mateja, Vesna, Dejan, Lara, Tomaž, Igor.., in številni drugi somišljeniki, ki želijo aktivno soustvarjati prihodnost!
Ekoci: dne 19.10. 2015
Oj – Osti Jarej –bodi mlad pomlajen bodi močan!”Slovenka – Slovenec« kjerkoli si; tu je tvoj temelj, osnova, od tu je tvoje seme – izvor, bistvo, tu je tvoje središče, od tu je tvoja energija, potenca, tu je neizčrpen vrelec tvojega bistva ;« je sporočilo naših prednikov in prizadevamo si ga ohranjati naprej!
Eko civilna iniciativa Slovenije: Ekoci: www.ekoci.si; inFB: https://www.facebook.com/EkociSlovenija?fref=ts; ekoci.si@gmail.com; Štafeta semen: https://www.facebook.com/OskrbimoSlovenijoStafetaSemen?fref=t s, SDM- Slovenska delovna mesta: https://www.facebook.com/pages/SDM-Slovenska-delovna-mesta/424701034346081?fref=ts
ALI BOMO ZNALI OHRANITI SLOVENIJO? POBUDA PROTI PODPISU SPORAZUMOV TISA IN TTIP – Sporočilo za javnost
Spoštovani!
Sporočilo za javnost
ALI BOMO ZNALI OHRANITI SLOVENIJO?
POBUDA PROTI PODPISU SPORAZUMOV TISA IN TTIP
Ekoci – Eko civilna iniciativa Slovenije – somišljeniki Ekoci, se pridružujemo aktivnostim ogromne množice naprednih ljudi in želimo aktivni pristop vseh, ki lahko pripomorejo, da se vpiše pravica do vode v ustavo, da se zavrne vsak podpis sporazumov na EU in državni ravni, ki kakorkoli posegajo v pravice dostopa do pitne vode in osnovne infrastrukture. Smo odločno proti podpisu sporazumov TISA in TTIP.
Somišljeniki Ekoci se pridružujemo nasprotnikom uveljavitve sporazumov v EU in v Sloveniji, nevladnim organizacijam in naprednim državljanom, ki so že aktivni na tem področju ter skoraj 3 milj. podpisnikom mednarodne peticije proti podpisu sporazumov.
Podajamo vam pobudo, da se aktivirate in storite dejanja v izogib uveljavitve sporazumov ter da tudi Vi podpišite mednarodno peticijo do 6.10.2015 PROTI PODPISU SPORAZUMOV TTIP IN TISA https://stop-ttip.org/
Zakaj bi podpisali peticijo? Zagovorniki poudarjajo obseg trgovine in naložb med EU in ZDA in večje gospodarske koristi partnerstva. Kakšni so pomisleki? Kritiki opozarjajo, da bi sporazum povečal moč korporacij in omejil suverenost držav, da regulirajo trge v javnem interesu, pa tudi, da so obljube o pričakovani gospodarski rasti izrazito precenjene. Pomisleki, ki se pojavljajo okoli pogajanj o TISI so, da bo sporazum vodil v privatizacijo javnih storitev in naravnih virov. Zaradi posebnih določb, ki so vezane na zakonodajo se, podobno kot pri TTIP-u in TISA pojavljajo tudi pomisleki o omejevanju pristojnosti držav na zakonodajnem področju, torej so mednarodne korporacije, ki že v veliki večini obvladujejo gospodarstvo sveta nad pristojnostmi Vlad posameznih držav, kar lahko pomeni izgubo suverenosti ter monopol tudi nad osnovnimi dobrinami kot je voda. Globalizacija v najbolj grobem bistvu posega v temeljne pravice posameznika, kar odločno zavračamo. Najhitreje ponazarja prihodnost s podpisom sporazumov animirani film na povezavi: https://www.facebook.com/homesnotbanks/videos/1644980505759833/?pnref=story
Zatorej pozivamo vse napredne ljudi k aktivnemu pristopu na področjih:
- vse evropske poslance, da glasujejo proti sprejetju sporazuma na EU ravni,
- slovensko Vlado in slovenske politike in predstavnike države, da izvedejo vse potrebne ukrepe da se sporazum ali elementi sporazuma ne uveljavijo v Sloveniji ter da preprečijo podpis tega ali podobnih sporazumov, ki bi dajala prednost pred kratkoročnih koristi pred dolgoročno vizijo ohranjanja Slovenije, slovenske integritete, vrednot in dostojanstva.
- da se sprejme ustrezna zakonodaja , ki bo onemogočala privatizacijo vodnih virov in osnovne infrastrukture,
- želimo, da se Slovenija, njene naravne danosti in suverenost ohrani in da gospodarstvo razvijamo na preudaren, trajnosten in inovativen način, ki ohranja Slovenijo kot samostojno zeleno destinacijo in je hkrati odprta za sodelovanje izven meja kot napredna in uspešna gospodarska država.
- Pozivamo vse gospodarstvenike, institucije, napredne ljudi, napredne medije, k dejanjem ki bodo pripomogle, da bo Slovenija kot samostojna država z lastno integriteto z lastnimi naravnimi danosti, kulturo in jezikom ohranjena in nadgrajena za sedanje in prihodnje rodove.
Čas v katerem živimo zahteva aktivno državljanstvo. Zahteva pogumne in preudarne predstavnike države z dolgoročno vizijo. Samo od naših dejanj je odvisno ali bomo še imeli Slovenijo, ki bo omogočala dostojno življenje tudi v prihodnosti. Mi jo želimo! Ali si jo tudi vi? Aktivirajte se! Štejejo le dejanja!
Pozdravljamo Vas v upanju, da vsak izmed nas stori najboljše kar lahko v načrtovani smeri – s pozitivnim pristopom za svetlo prihodnost! Skupaj nam bo uspelo!
S spoštovanjem!
V vednost:
- predsednik RS g.Borut Pahor,
- predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar,
- ministrski zbor Vlade RS,
- poslanci RS v EU parlamentu,
- predsednik DZ. dr. Milan Brglez,
- poslanci DZ RS ,
- predsednik DS Mitja Bervar in poslanci,
- napredni mediji in širša javnost.
Ekipa Ekoci: Irena, Marjan, Edita, Dejan, Tomaž, Tamara, Maja, Ksenija, Iztok, Tomaž, Mateja, Dejan, Igor.., in več tisoče naprednih ljudi..
in številni drugi somišljeniki, ki želijo aktivno soustvarjati prihodnost!
»Oj; osti Jarej,« star slovenski pozdrav-pomeni – bodi mlad , pomlajen bodi močan –» Slovenec Slovenka, kjerkoli si, tu je tvoj temelj, tvoja osnova od tu izhajaš; so nam zapisali predniki .na napisu v Geos-u- geometrijskem središču Slovenije v Vačah. Prizadevamo si naprej po tej poti!
Eko civilna iniciativa Slovenije: Ekoci: www.ekoci.si; inFB: https://www.facebook.com/EkociSlovenija?fref=ts; ekoci.si@gmail.com; Štafeta semen: https://www.facebook.com/OskrbimoSlovenijoStafetaSemen?fref=t s, SDM- Slovenska delovna mesta: https://www.facebook.com/pages/SDM-Slovenska-delovna-mesta/424701034346081?fref=ts Nič nas ne sme presenetiti: https://www.facebook.com/Nič-nas-ne-sme-presenetiti-bodimo-pripravljeni-1567 Umetnost preživetja v omejenem okolju: https://www.facebook.com/groups/umetnostprezivetja/?fref=ts Sonaravni vrtovi: https://www.facebook.com/SonaravniVrtovi?notif_t=page_new_likes; Letni časi: https://www.facebook.com/letnicasi?fref=ts
Sporočilo za javnost iz Posveta na Agri 2015 – KMETIJSTVO TISOČERO PRILOŽNOSTI ZA DELOVNA MESTA, KI JIH GRADI SKUPNOST
ŠTAFETA SEMEN GIBANJE ZA SEJANJE, IZMENJAVO TER OHRANJANJE AVTOHTONIH, TRADICIONALNIH IN DOMAČIH VRST SEMEN
Sporočilo za javnost
IZ POSVETA NA AGRI 2015:
KMETIJSTVO – TISOČERO PRILOŽNOSTI ZA DELOVNA MESTA, KI JIH S POVEZOVANJEM GRADI SKUPNOST:INDUSTRIJSKA KONOPLJA,SEMENARSTVO, PREHRANSKA VERIGA,LES.
Ekoci – Eko civilna iniciativa Slovenije je organizirala na Agri 2015 posvet Kmetijstvo tisočero priložnosti za delovna mesta, ki jih s povezovanjem gradi skupnost .Predstavili so primer vzpostavitve povezovanja in priložnosti za delovna mesta na področju industrijske konoplje v Savinjski dolini, predstavniki Vlade so predstavili ukrepe, ki tovrstno ustvarjanje delovnih mest podpirajo in skupaj razmišljali o prihodnjih izzivih in pobudah, ki so jih podali Ekoci.
Ekoci so na primeru industrijske konoplje prikazali kaj vse je že narejeno v Savinjski dolini. Poudarek je že na obstoječih resursih, ki bi jih lahko z aktivacijo, povezovanjem in nadgradnjo povezali na način, da bi panoga dajala nova delovna mesta, obudila tekstilno in gradbeno industrijo in Savinjsko dolino postavila kot zgled sodobne agronomije in z njo povezanih dejavnosti kot je z Inštitutom za Hmeljarstvo in pivovarstvo v preteklosti že bil – kot primer priložnosti zagona gospodarstva v lokalnem okolju, ki ga s povezovanjem deležnikov gradi skupnost.
V Savinjski dolini je na bivših hmeljiščih in njivskih površinah zasajeno že veliko industrijske konoplje dobro so izkoriščene tudi sušilnice hmelja saj se v njih suši tudi industrijska konoplja. V Kapli pri Vranskem je predelovalni obrat za predelavo konopljine slame, ki daje surovinsko bazo za tekstil, gradbeno in tehnično industrijo. V Bio parku Nivo je postavljen testni objekt iz zidakov konoplje. Ekoci so v sodelovanju z mladimi oblikovalci in Pomurskim sejmom pripravili razstavo oblačil iz konoplje in naravnih materialov na Agri, saj želijo obuditi sodobno tekstilno industrijo, ki je v Sloveniji že skoraj povsem izumrla…
Na voljo so še neizkoriščeni resursi in znanje, kjer bi z nadgradnjo lahko generirali veliko delovnih mest – tkanje konopljinega platna v Tekstilni tovarni Polzela, izdelava zidakov v Shidelu ali Nivoju, proizvodnja semen v IHPS, izdelava plastike iz konoplje v Plastiki Skaza. Z sejanjem industrijske eko konoplje pa z sejanjem v kolobarju dobimo tudi več ekološko pridelanih živil, po naravni poti zdravimo zemljo in povečujemo prehransko samooskrbo z dodano vrednostjo. Ali bomo potenciale in resurse znali nadgraditi, se povezati pa je odvisno od nas, želimo si podpornih ukrepov Vlade, želimo, da delo zopet postane vrednota zato podajamo pobude, da se ustvarijo poleg že znanih ukrepov in organiziranosti zaposlovanja še možnosti za vključitev čim večjega števila ljudi v proces zaposlovanja za krajši delovni čas kot npr: 100 ur obveznega družbeno koristnega dela za prejemnike socialnih transferov ali plačano prostovoljstvo, kjer bi del stroškov pokril delodajalec, del država ki bi pripomogli z svojim delom na področju kmetijstva, okolja in družbenih dejavnosti ; – je v uvodu podala mnenje somišljenikov Ekoci, Irena Rotar
Mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano RS, je predstavil možnosti za zaposlovanje in podporne ukrepe za mlade prevzemnike kmetij in nove možnosti zaposlovanjav kmetijstvu. Na odprti razpis za nepovratna sredstva lahko kandidira mladi prevzemnik kmetije in prejme 45.000€ nepovratnih sredstev za prevzem kmetije kot pomoč za zagon dejavnosti oz.18.000€, če ima poleg kmetije že redno zaposlitev.
Zanimiva priložnosti zaposlitve je tudi novost kjer lahko v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetiji sedaj opravljajo turistične kmetije tudi varstvo starejših občanov. V okviru ukrepov povečanja delovnih mest so vzpodbude na večjo pridelavo zelenjave, semenarstva in okoljskih ukrepov. Minister je podprl prizadevanja za čim večjo samooskrbo, poleg prehrane še na ostalih področjih, kot so tudi povezane dejavnosti lesne verige. Da industrijske konoplja ponuja ogromno priložnosti je podal stališče že ob prejemu avtohtonih sort industrijske konoplje, ki so mu jih Ekoci skupaj s pridelovalci podelili 25.maja 2015 za vpis industrijske konoplje v register tradicionalnih sorte semen v Ljubljani. Aktivnosti v tej smeri se nadaljujejo. Prav tako pa je potrebno razmišljati še o drugih načinih vključitve in zagotovitve sredstev za preživljanje ljudem – ali je prava pot UTD- univerzalni temeljni dohodek, kot ga predlagajo nekateri in bo kot kaže morda najprej zaživel v Skandinaviji ali bo to kateri izmed predlogov Ekoci-plačano prostovoljstvo, vključitev čim večjih skupin v delovne procese ali kakšna druga rešitev bo najverjetneje pokazal čas, pri tem pa so dobrodošle vsakršne pobude in dejanja; je zaključil svoje razmišljanje minister mag. Dejan Židan.
Foto: Minister mag. Dejan Židan, Maruša Conič, mlada oblikovalka, Edita Žugelj voditeljica, Nevenka Anzelc Gostečnik, Vrtec Mozirje, je pojasnila izgradnje delovnih navad že v vrtcu in Irena Rotar-Ekoci, soustanoviteljica somišljenikov Ekoci, ki si prizadevajo za večjo samooskrbo s hrano, etično ekonomijo, energetsko neodvisnost, spoštovanje tradicije in nadgradnjo novih znanj z dejanji, da bomo v Sloveniji: »gospodar pod svojim klobukom«!
Tadej Slapnik, državni sekretar v kabinetu predsednika Vlade RS je pojasnil primere dobrih praks iz tujine in kakšne so podobne možnosti pri nas .Vlada pripravlja vzpodbude in konkretne ukrepe na področju socialnega podjetništva, ki bo omogočal zanimive organizacijske oblike in pomoč tudi v obliki finančnih sredstev za vzpostavitev novih delovnih mest in povezovanje deležnikov v procesu izgradnje delovnih mest, ki jih gradi skupnost. Ni razlogov zakaj ne bo mogli uspešni modeli povezovanja znani iz tujine uspešno zaživeti tudi pri nas npr. v Coop-rative- zadruge kot so Madragon. Marinaleda, Coop Italija ipd..,S vključitvijo čim več ljudi v množično povezovanje preko delovnih procesov je zagotovljeno človeku delo in dostojanstvo, socialna vključenost in priložnost soupravljanja pri dodani vrednosti, ki omogoča dostojno preživetje ljudem in gradi skupnost; je podal razmišljanje g. Tadej Slapnik .
Foto Skorjanc: M, Tadej Slapnik državni sekretar v kabinetu predsednika Vlade RS sekretar je predstavil priložnosti za nova delovna mesta in Irena Rotar – Ekoci.
KAKO LAHKO V SAVINJSKI DOLINI USTVARIMO NOVA DELOVNA MESTA
Martina Zupančič direktorica Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec (IHPS) je poudarila zahteve in priložnosti kot so delovna mesta na področju posredovanja znanja in izdelave surovinske baze, tehnologije in znanja, ki jih ta dejavnost potrebuje in meni da lahko s temi potenciali uspemo saj je potrebno poleg semen poskrbeti tudi za ustrezne tehnološke smernice za kar imajo na IHPS nedvomno resurse in potenciale, da lahko postane Savinjska dolina center napredne agronomije kot je veljala nekoč. Veliko delovnih mest se lahko ustvari na tak način, saj vse izvira iz zemlje in prav kmetijstvo daje surovinsko bazo ostalim panogam.; je poudarila Zupančičeva, Ob tej priliki so Ekoci podarili IHPS, ki je del genske banke Slovenije semena zbrana v Štafeti semen 2015.
Župan Žalca Janko Kos je podprl prizadevanja in povezovanje deležnikov, ki lahko doprinesejo k novim delovnim mestom. Prizadevanja za povezovanja deležnikov v kmetijstvu kot priložnosti za nova delovna mesta sta podprla tudi g. Peter Vrisk predsednik Zadružne zveze Slovenije in predsednik uprave Semenarna Ljubljana g. Aleš Šabader .
Foto Ogrinec: Irena Rotar Ekoci, g.Tadej Slapnik, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Rs in Natalija Aškerc Rogelšek Ekoci, Ga Martina Zupančič IHPS.
Foto Ogrinec. Predaja semen, ki so jih zbrali sodelujoči v Štafeti semen 2015- gibanje za sejanje, izmenjavo in ohranjanje domačih in avtohtonih vrst semen; 11 zrnc semen poseješ, 11 zrnc semen izmenjaš, 11 pošlješ Ekoci za predajo v gensko banko Slovenije. Sprejela jih je ga. Martina Zupančič IHPS, ki je del genske banke Slovenije.
Foto Ogrinec: Predsednik uprave Semenarne Ljubljana g. Aleš Šabeder in g. Peter Vrisk predsednik Zadružne Slovenije sta podprla prizadevanja povezovanja deležnikov za ustvarjanje delovnih mest na področju kmetijstva
Foto: Udeleženci Posveta: Irena Rotar Ekoci, Tadej Slapnik, sekretar RS v kabinetu predsednika vlade, Edita Žugelj voditeljica, Mirko Hudelj, koroški Slovenec ki je pomagal pri prenosu znanja in tehnologije pri vzpostavitvi delovanja konopljarne v Kapli, je dobil simbolično darilo- klobuk-simbol svobode in neodvisnosti. Župan Janko Kos, podpira prizadevanja, Stojan Praprotnik, Razvojna agencija Savinja, Maja Klemen Cokan, Martina Zupančič in Nataša Ferant IHPS, Maruša in Bernarda Conič mladi oblikovalki, Nejc Drča mladi konopljar iz Kaple, Vito Klinc, Fanči Perdih, Nevenka Anzelj Gostečnik, Tomaž Škorjanc, Dejan Ogrinec in številni podporniki in somišljeniki..
Foto: Razstava oblačil iz industrijske konoplje in naravnih materialov, ki sta jih ustvarili oblikovalki Maruša in Bernarda Conic in predstavil na Agri, skupaj z izdelki Hanah Biz, ki je tudi lastnik konopljarne v Kapli.
KAKO NAPREJ?
Kot ponavadi so Posveti Ekoci, dinamični in ustvarjalni. Takšen je tudi letošnji. Iz lanskega posveta semen na Agri je nastal skupinski dokument o semenarstvu, ki so ga kot rešitev na izpostavljena področja potrebo začutile nevladne organizacije in izpostavili sodelujoči na posvetu semen. V enem letu so ustvarili v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo gozdarstvo in je v pomoč vsem, ki se želijo seznaniti več o semenih, biti pridelovalec ali ozaveščen kupcev semen. Dokument je objavljen tudi na povezavi: www.ekoci.si;
Iz letošnjega Posveta bodo poslali Pobude pristojnim ministrstvom o vzpostavitvi možnosti za čim večjo vključenost čim širšega kroga ljudi v delovni proces kot so plačano prostovoljstvo ter vključitev ljudi v delovne procese s krajšim delovnim časom, ki so prejemniki socialnih transferov in iskali priložnosti za povezovanje deležnikov in izgradnjo delovnih mest, ki jih gradi skupnost.
Ekipa Ekoci: Irena, Marjan, Edita, Dejan, Tomaž, Tamara , Maja, Ksenija, Maruša, Bernarda, Mateja, Vesna, Dejan , Igor..,
in številni drugi somišljeniki, ki želijo aktivno soustvarjati prihodnost!
»Oj; osti Jarej,« star slovenski pozdrav-pomeni – bodi mlad , pomlajen bodi močan –» Slovenec Slovenka, kjerkoli si, tu je tvoj temelj, tvoja osnova od tu izhajaš; so nam zapisali predniki .na napisu v Geos-u- geometrijskem središču Slovenije v Vačah. .Prizadevamo si naprej po tej poti!
Eko civilna iniciativa Slovenije: Ekoci: www.ekoci.si; inFB: https://www.facebook.com/EkociSlovenija?fref=ts; ekoci.si@gmail.com; Štafeta semen: https://www.facebook.com/OskrbimoSlovenijoStafetaSemen?fref=t s, SDM- Slovenska delovna mesta: https://www.facebook.com/pages/SDM-Slovenska-delovna-mesta/424701034346081?fref=ts Sonaravni vrtovi: https://www.facebook.com/SonaravniVrtovi?notif_t=page_new_likes; Letni časi: https://www.facebook.com/letnicasi?fref=ts
————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————
Sporočilo ste prejeli skladno z ZVOP-1, ZVP in ZEK : ali na osnovi svoje prijave na spletnih straneh , udeležbe prireditev katerih soorganizator je bil pošiljatelj, izpolnjenega anketnega lista na aktivnostih ipd.. V kolikor ste se med prejemniki sporočil znašli pomotoma oz. se želite odjaviti od nadaljnjega prejemanja, prosimo, da to sporočite na: ekoci.si@gmail.com; Vašo odjavo od sporočil bomo uredili v najkrajšem možnem času. V zvezi z izvedbo zahteve ne nosite nobenih stroškov.
Vabilo na Agro – Posvet – KMETIJSTVO TISOČERO PRILOŽNOSTI ZA DELOVNA MESTA, KI JIH GRADI SKUPNOST 24.8.2015
SDM SLOVENSKA DELOVNA MESTA
ŠTAFETA SEMEN GIBANJE ZA SEJANJE, IZMENJAVO TER OHRANJANJE AVTOHTONIH, TRADICIONALNIH IN DOMAČIH VRST SEMEN
VABILO
Spoštovani!
Eko civilna iniciativa Slovenije bo v okviru gibanja SDM – slovenska delovna mesta in gibanje Štafeta semen na sejmu Agra organizirala zanimiv posvet dne 24.8.2015 od 11.30 – 12.30 ure / dvorana 5
KMETIJSTVO – TISOČERO PRILOŽNOSTI ZA DELOVNA MESTA, KI JIH S POVEZOVANJEM GRADI SKUPNOST-
INDUSTRIJSKA KONOPLJA,SEMENARSTVO, PREHRANSKA VERIGA, LES.
Na posvetu bomo s predstavniki države, stroke in izobraževanja, z mladimi ustvarjalci in ljudmi iz prakse prikazali že ustvarjeno in osvetlili priložnosti za delovna mesta, ki jih ponuja kmetijstvo in jih lahko z znanjem in povezovanjem gradi skupnost. Prikazali bomo primere dobrih praks iz Savinjske doline.
Vabljeni sodelujoči gostje:
- Mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano RS
- Tadej Slapnik, državni sekretar v kabinetu predsednika Vlade RS
- Tone Hrovat, dir. centra biotehnike in turizma NM in vodja konzorcija bio. šol RS
- Martina Zupančič, direktorica Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec
- Maja Klemen Cokan, kmetijska svetovalka, KGZS Celje,enota Žalec
- Maruša Conič, Atelje »Kresni um« – Ekostil«
- Nevenka Anzelc Gostečnik, Vrtec Mozirje
- Irena Rotar, Ekoci – Eko civilna iniciativa Slovenije
- Posvet povezuje : Edita Žugelj, novinarka
Vabljeni gostje: Mateja Jaklič, direktorica Pomurskega sejma, Janko Kos, župan občine Žalec, dr. Martina Bavec, Univerza v Mariboru, Vrtci Občine Žalec in OŠ Žalec, koordinatorica Štafete semen za šole, Vrtec Slovenska Bistrica – koordinatorica Štafete semen za vrtce, napredne institucije, nevladne organizacije, napredni strokovnjaki, napredni mediji,kmetje in napredni posamezniki, ki si prizadevate z aktivnim in pozitivnim pristopom soustvarjati svetlo prihodnost Slovenije.
Na posvetu bodo predana v gensko banko semena zbrana v letošnji Štafeti semen. Po posvetu pa bo na razstavnem prostoru Ekoci predstavitev modnih oblačil iz industrijske konoplje in naravnih materialov ter konopljinih izdelkov, ki omogočajo priložnosti za nova delovna mesta.
Koliko delovnih mest bomo uspeli ustvariti skupaj? Dobrodošli na Posvetu, skupaj bomo našli rešitve! Prijave na Posvet zbiramo do 19.8. 2015 na ekoci.si@gmail.com; ali na sms: 040-203-055
Ekipa Ekoci: Irena, Marjan, Maja, Ksenija, Maruša, Bernarda, Mateja, Vesna, Dejan , Igor..,
in številni drugi somišljeniki, ki želijo aktivno soustvarjati prihodnost!
Ps: Vsem sodelujočim na lanskem posvetu semen na Agri se zahvaljujemo za sodelovanje in vam predstavljamo dokument, ki je nastal na podlagi Pobud poslanih iz posveta semen: https://ekoci.si/zadnje/sporocilo-za-javnost-novost-nov-dokument-o-semenartsvu/
Eko civilna iniciativa Slovenije: Ekoci: www.ekoci.si; inFB: https://www.facebook.com/EkociSlovenija?fref=ts; ekoci.si@gmail.com; Štafeta semen: https://www.facebook.com/OskrbimoSlovenijoStafetaSemen?fref=t s,
SDM- Slovenska delovna mesta: https://www.facebook.com/pages/SDM-Slovenska-delovna-mesta/424701034346081?fref=ts Sonaravni vrtovi: https://www.facebook.com/SonaravniVrtovi?notif_t=page_new_likes; Letni časi: https://www.facebook.com/letnicasi?fref=ts
——————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————
Sporočilo ste prejeli skladno z ZVOP-1, ZVP in ZEK : ali na osnovi svoje prijave na spletnih straneh , udeležbe prireditev katerih soorganizator je bil pošiljatelj, izpolnjenega anketnega lista na aktivnostih ipd.. V kolikor ste se med prejemniki sporočil znašli pomotoma oz. se želite odjaviti od nadaljnjega prejemanja, prosimo, da to sporočite na: ekoci.si@gmail.com; Vašo odjavo od sporočil bomo uredili v najkrajšem možnem času. V zvezi z izvedbo zahteve ne nosite nobenih stroškov.
Sporočilo za javnost; NOVOST – NOV DOKUMENT O SEMENARSTVU
GIBANJE ZA SEJANJE, IZMENJAVO TER OHRANJANJE AVTOHTONIH, TRADICIONALNIH IN DOMAČIH VRST SEMEN IN SADIK ZELENJAVE, POLJŠIN , ZELIŠČ IN SADNIH VRST V SLOVENIJI
Sporočilo za javnost
NOVOST – NOV DOKUMENT O SEMENARTSVU
PRIDELAVA IN TRŽENJE SEMENSKEGA MATERIALA KMETIJSKIH RASTLIN – Ekoci -MKGP- UVVHVVR
Z zbranimi podatki o zahtevah za pridelavo in trženje semen v Sloveniji
Dokument je nastal na pobudo Ekoci Štafeta semen. Dne 24.8. 2014 je Ekoci – Štafeta semen organizirala na sejmu Agra Posvet o semenih. Posveta se je udeležila strokovna in zainteresirana javnost, predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) in državna sekretarka mag. Tanja Strniša.
Na posvetu se je odprlo veliko vprašanj na katere ni bilo dovolj odgovorov kako pridelati več semen v Sloveniji. Ugotovili smo, da je velika ovira za večjo pridelavo semen zapletena in razdrobljena zakonodaja, ki jo mora pridelovalec upoštevati. Prav tako smo želeli, da Ministrstvo med ukrepe uvrsti večje spodbude za semenarstvo inpodpre prizadevanja proti GSO. Iz Posveta smo Ekoci poslali na Ministrstvo Pobude vladi za izvedbo ukrepov, ki bi povečala pridelavo semen.
V decembru je bil prvi sestanek, ki ga je sklical z nevladnimi organizacijami minister mag. Dejan Židan, kjer so bile obravnavane poslane Pobude vključno s predlogom , da se v enem dokumentu zberejo vse potrebne zahteve terminologija in potrebne informacije o semenarstvu, ki bodo v pomoč tako kupcem kot pridelovalcem semen. Ožja Ekipa Ekoci je s predstavniki MKGP in UVHRS na več sestankih usklajevala dokument, ki vam ga ponosno predstavljamo in dajemo v uporabo- to je dokument o Semenarstvu. ki je na povezah www.ekoci.si;
PRIDELAVA IN TRŽENJE SEMENSKEGA MATERIALA KMETIJSKIH RASTLIN
MKGP /UVHVVR/EKOCI
Prav tako pa smo veseli tudi ukrepov, ki v naslednjem programskem obdobju PRP – Program razvoja podeželja 2015 -2020 dajejo večje vzpodbude za pridelavo semen. http://www.program-podezelja.si/sl/prp-2014-2020/kaj-je-program-razvoja-podezelja-2014-2020
Pozdravljamo trdno stališče MKGP proti GSO semenom in hrani in smo veseli, da Slovenija organizira dne 21.8.2015 srečanje kmetijskih ministrov Evrope v Ptuju na temo proti GSO-. Ministrstvo je podalo v EU. na podlagi predloga Čebelarske zveze Slovenije Pobudo za svetovni dan čebel, ki naj bi bil 22. maj, ko bo dovolj podpore za razglasitev, ki jo Ministrstvo vztrajno pridobiva bo razglašen svetovni dan čebel. https://www.facebook.com/worldbeeday?fref=ts
Ohranjanje čebel je velikega pomena, saj so pomembni opraševalci . Za njihovo ohranjanje pa bodo pomagala prizadevanja za pridelavo hrane brez pesticidov in insekticidov ter zdrava semena. Želimo uspešno uresničitev Pobude.
Kjer je volja tam je pot!
Zahvaljujemo se sodelujočim pri pripravi Pobud in MKGP. Verjamemo , da bo dokument veliko pripomogel k večji pridelavi avtohtonih, domačih in tradicionalnih vrst semen. Prava semena prilagojena čim bolj našemu okolju pa so temelj za sonaravno pridelavo hrane in samooskrbo za katero se zavzemamo somišljeniki v Ekoci.
.
V nadaljevanju objavljamo nekaj fotografij o nastajanju dokumenta
Agra – Posvet o semenih – predstavniki stroke in udeleženci so iskali rešitve kako do večje pridelave semen v Sloveniji
Posveta o semenih se je udeležila ekipa Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano in državna sekretarka mag. Tanja Strniša, v uvoda pa je pozdravila sodelujoče direktorica Pomurskega sejma Mateja Jaklič
Sestanek na Ministrstvu dne 22.12.2014 je sklical minister mag. Dejan Židan z Ekoci in nevladnimi organizacijami kjer so bile obravnavane Pobude Ekoci iz Posveta semen ter določen terminski plan
Vsako dejanje šteje!
Naj se čim več dobrega zgodi kot je prikazano v spotu Štafete semen na povezavi : https://vimeo.com/41485299https://vimeo.com/41485299
Dne 6.8 2015
Ekipa in sodelujoči v Bazi znanja Štafete semen
Oj – Osti Jarej –bodi mlad pomlajen bodi močan!”Slovenka – Slovenec« kjerkoli si; tu je tvoj temelj, osnova, od tu je tvoje seme – izvor, bistvo, tu je tvoje središče, od tu je tvoja energija, potenca, tu je neizčrpen vrelec tvojega bistva ;« je sporočilo naših prednikov in prizadevamo si ga ohranjati naprej!
Spletna stran: www.ekoci.si in https://www.facebook.com/OskrbimoSlovenijoStafetaSemen in https://www.facebook.com/EkociSlovenija?fref=ts ; Elektronski naslovi:ekoci.si@gmail.com;ekoci.slo@gmail.com
Sporočilo za javnost in povabilo- KMETIJSTVO TISOČERO PRILOŽNOSTI ZA DELOVNA MESTA – sejem Agra
SDM – SLOVENSKA DELOVNA MESTA in ŠTAFETA SEMEN
Sporočilo za javnost in povabilo na
Sejem Agra, ponedeljek 24.8.2015 od 11.30 – 12.30 ure
KMETIJSTVO – TISOČERO PRILOŽNOSTI ZA DELOVNA MESTA, KI JIH S POVEZOVANJEM GRADI SKUPNOST – INDUSTRIJSKA KONOPLJA,SEMENARSTVO,PREHRANSKA VERIGA,LES.
Eko civilna iniciativa Slovenije bo v okviru gibanja SDM- slovenska delovna mesta in gibanje Štafeta semen na sejmu Agra dne 28. 8. 2014 od 11.30 – 12.30 ure / dvorana 5 organizirala Posvet kjer bomo s predstavniki države, stroke in ljudmi iz prakse prikazali že ustvarjeno in osvetlili priložnosti za delovna mesta, ki jih ponuja kmetijstvo.
Premalokrat se morda zavedamo, da vse izhaja iz zemlje. Kvalitetna semena, surovine, kmetijski pridelki, les, industrijska konoplja, volna, lan so osnova za panoge, ki poganjajo celotno gospodarstvo in ustvarjajo delovna mesta na področju agroživilstva, lesno predelovalne industrije, lesne industrije, oživitev tekstilne industrije.. . Kaj lahko naredi civilna družba in posameznik z znanjem in povezovanjem in kako lahko pri tem pomaga država. Vabljen Minister mag. Dejan Židan, predstavniki stroke, mladi ustvarjalci in glasniki dobrih praks.
Povezovanje omenjenih akterjev na področju industrijske konoplje, semenarstva, prehranske verige in lesa ponuja priložnosti za delovna mesta, ki jih lahko ustvarjamo sami od spodaj navzgor, v okviru skupnosti ob podpori države. Razstavljena bodo modna in inovativna oblačila iz bio industrijske konoplje, ki so jih ustvarili mladi oblikovalci, ki dajejo izziv za nova delovna mesta in oživitev tekstilne industrije na sodoben način. Predstavljen bo oblikovalsko – razvojni projekt snujoče se mlade ekipe Ateljeja Kresni Um (Atelier l’Esprit Jaillisant) pod okriljem eko civilne iniciative Slovenije – EKOCI, podprt s strani konopljarne Hannah biz in Pomurskega sejma, ki bo razstavil inovativna moderna oblačila iz industrijske konoplje z dodatki ostalih naravnih materialov – volne in lanu. Mladi iz oblikovalskega področja se osredotočajo tako na sodobnost kot tudi na slovensko motiviko.
Ali bomo uspeli oživiti tekstilno panogo v Sloveniji in zagotoviti več delovnih mest tudi na tem področju? Kako lahko ustvarjamo delovna mesta na področju semenarstva in pridelave hrane? Kakšne zaposlitvene priložnosti ponuja gozdno lesna veriga?
Ekoci – Eko civilna iniciativa Slovenije je z svojimi aktivnostmi Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen vzpodbudila veliko ljudi, otrok v vrtcih in šolah k sejanju , izmenjavi in shranjevanju avtohtonih domačih in tradicionalnih semen. Prizadevanja stremijo naprej k pridelavi čim več ekološke hrane, ki bo pomenila več zdravja za prebivalce. Ustvarjajo pogoje za zeleni turizem, saj so za vrhunsko kulinariko, ki jo imamo v Sloveniji, vrhunsko sonaravno pridelane surovine velika prednost.
Prizadevanja EKOCI tečejo tudi v smeri pridelave takšnih semen, ki bodo že v osnovi prilagojena našemu okolju. Prav tako si EKOCI prizadeva za sejanje avtohtonih vrst semen industrijske konoplje ter gojenje bio konoplje, kar pomeni več bio pridelkov oz. živil v kolobarju pri pridelavi industrijske konoplje, ki je osnova za tekstilno tehnično , gradbeno in ostale industrije.
Že leta 2012 je EKOCI – eko civilna iniciativa v okviru Ekofejsta organizirala prvo žetev industrijske konoplje na njivi Maje Klemen Cokan v Savinjski dolini. Organizirala so se predavanja po celi Sloveniji, s sodelovanjem g. Rengeo Dejana, ki je pionir na tem področju. Maja Klemen Cokan je ozaveščala ljudi, prav tako so za ozaveščanje skrbeli napredni mediji kot je revija Misteriji, Pomagaj si sam, Skupaj za zdravje človeka in narave ipd., ki so posredovali informacije o industrijski konoplji.
Somišljeniki so se povezali s koroškim Slovencem g. Mirkom Hudljem , ki nas je povabil v svoj predelovalni obrat v Avstrijo. Mirko je dajal podporo, nas učil in predaval . V Savinjski dolini je bilo gibanje še posebej močno, saj so hoteli z industrijsko konopljo revitalizirati hmeljišča. Konoplja namreč raste brez pesticidov, s pridelavo bio konoplje je več eko hrane v kolobarju, slama pa je čudovita osnova za obnovitev lokalnega gospodarstva. Kmetija Škorjanc je kupila stiskalnico za olje. Industrijska konoplja se je pričela počasi širiti po Sloveniji , po Savinjski dolini, po Štajerskem, v Prekmurju. Na slovenskem se že uveljavlja konopljino olje, konopljina moka, jedilna semena, kruh.. Na pritisk javnosti je bil maja letos sprejet tudi Zakon, ki tovrstno prodajo in predelavo dovoljuje tudi v Sloveniji. Sušeni list konoplje, ki so izvrstni za pripravo čaja, so našli kupce tudi v sosednji Avstriji. Konopljarna Hannah biz je v ta namen od že omenjenega g. Mirka Hudlja odkupila obrat za predelavo konopljine slame, ki daje surovino za izdelavo več tisoč izdelkov na področju tekstilne , tehnične in ostale industrije. Nahajamo se v fazi, ko iščemo in se trudimo kreirati pogoje, kjer se bo slama dejansko porabljala, predstaviti inovativne ideje in oživiti tekstilno industrijo iz industrijske konoplje in ostalih naravnih materialov.
Že v letu 2011 smo v Savinjski dolini na posestvu Maje Klemen Cokan organizirali prvo žetev industrijske konoplje, ki je bila posejana v bivšem hmeljišču. Foto: Dejan Ogrinec
Ekoci – Ekofejst – predavanje Mirkota Hudlja, Koroškega Slovenca o priložnosti, ki jih ponuja gojenje industrijske konoplje Foto: Dejan Ogrinec
Dejan Rangeo – pionir gojenja industrijske konoplje pri nas In Mirko Hudelj, Koroški Slovenec, sta na poljih poučevala o lastnostih in možnostih pridelave industrijske konoplje. Sedaj že deluje konopljarna- obrat za predelavo konopljine slame v Kapli pri Vranskem, ki jo je postavil Tomaž Sušnik in daje surovinsko bazo za tisočero priložnosti uporabe. Mladi ustvarjalci Maruša Kresnik in ekipa pa že kreirajo čudovita oblačila iz industrijske konoplje. Foto: Dejan Ogrinec in arhiv Ekoci.
Koliko delovnih mest bomo uspeli ustvariti skupaj? Dobrodošli na Posvetu, skupaj bomo našli rešitve!
Ekipa Ekoci: Irena, Marjan, Maja, Ksenija, Maruša, Bernarda, Mateja, Vesna, Dejan, Tomaž, Igor
in številni drugi somišljeniki, ki želijo aktivno soustvarjati prihodnost
Oj – Osti Jarej –bodi mlad pomlajen bodi močan!”Slovenka – Slovenec« kjerkoli si; tu je tvoj temelj, osnova, od tu je tvoje seme – izvor, bistvo, tu je tvoje središče, od tu je tvoja energija, potenca, tu je neizčrpen vrelec tvojega bistva ;« je sporočilo naših prednikov in prizadevamo si ga ohranjati naprej!
Eko civilna iniciativa Slovenije: Ekoci: www.ekoci.si; inFB: https://www.facebook.com/EkociSlovenija?fref=ts; ekoci.si@gmail.com; Štafeta semen: https://www.facebook.com/OskrbimoSlovenijoStafetaSemen?fref=t s, SDM- Slovenska delovna mesta: https://www.facebook.com/pages/SDM-Slovenska-delovna-mesta/424701034346081?fref=ts
Sporočilo za javnost: Razlika med industrijsko in medicinsko konopljo
Ekoci – Eko civilna iniciativa Slovenije s somišljeniki si prizadeva za čim več avtohtonih rastlin. Prav tako za semena industrijske konoplje in za razvoj izdelkov iz industrijske konoplje, ki lahko prinese veliko delovnih mest pri pridelave hrane, slame v vrvi, tekstil ipd. Za uporabo izdelkov iz industrijske konoplje po vzoru držav iz EU je bila tudi v Sloveniji v maju sprejeta ustrezna zakonodaja. Izdelki iz industrijske konoplje so varni in kontrolirani . Zato je dobro poznati razliko med industrijsko in medicinsko konopljo.https://sl.wikipedia.org/wiki/Navadna_konoplja.
Ekoci se distancira od neljubega dogodka, ki se je pripetil v preteklih dneh v Bio parku Nivo. Medicinska konoplja ima namreč večjo vrednost THC in kanaboidov od navadne konoplje, kar poleg osnovnih učinkovin pomeni tudi zdravilne učinkovine, ki jih je možno doseči le z varno, strokovno in kontrolirano uporabo le te in se tako izogniti eventuelnim neprijetnim učinkom. Distanciramo pa se od nestrokovne uporabe medicinske konoplje. Zaradi takih in podobnih dogodkov ali interpretacij je pomembno, da se resnično urediti status in regulativa obeh vrst konoplje in se izvede širša ozaveščenost ljudi o uporabnosti različnih vrst konoplj.
Ekoci podpiramo predvsem uporabo bio industrijske konoplje, njeno vsestransko uporabnost, priložnost za več delovnih mest v Sloveniji in za bio kolobar z bio industrijsko konopljo, ki bo pomenil več bio pridelane hrane v Sloveniji in trajnostno naravnano kmetijstvo.
Dobra pa je novica, da je tudi v Sloveniji urejena kontrolirana uporaba konoplje v medicinske namene tudi v lekarnah:http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/medicinska-konoplja-odslej-na-beli-recept