Spoštovani,

vabimo vas na strokovni simpozij, ki bo potekal v sredo, 17. septembra 2025, med 14.00 – 17.00 v Modri kongresni dvorani Celjskega sejma, v okviru Mednarodnega obrtnega sejma.

Dogodek bo osvetlil ključne izzive, dobre prakse in potrebne nadgradnje za večje vključevanje trajnostno pridelane lokalne hrane na jedilnike v javnih zavodih. Simpozij bo potekal v dveh delih, program je opisan spodaj.

POZOR, potrebne so prijave!

Svojo udeležbo javite z izpolnitvijo obrazca na povezavi
https://forms.gle/tTbtFQivmdSMN96E9, najkasneje do 12. septembra 2025. Za več informacij o dogodku ali možnost prijave tudi po e – pošti pišite na ekoci.si@gmail.com.

PROGRAM

14.00 do 15.30 – Strokovni simpozij

– Uvodni pozdrav – Renata Košenina, Celjski sejem
– Predstavitev aktivnosti na področju javnih naročil – dr. Ana Frelih Larsen, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
– Izzivi in dobre prakse v javnih zavodih
o prof. Helena Kregar, program Ekošola za srednje šole
o Petra Lozinšek, Vrtec Slovenska Bistrica
o Polona Bastič, OŠ Vojnik
o Marija Mehle, KZ Sloga Kranj
– Priložnosti in predlogi za povečanje dobave trajnostno pridelane hrane za javne zavode:
o dr.Jože Podgoršek in Gabrijela Salobir, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
o mag. Tatjana Buzeti, Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije
o Boštjan Noč, Čebelarska zveza Slovenije
o Dejan Sukič, Pomurska ekološka zadruga
o dr. Blaž Germšek, Kmetijski inštitut Slovenije
– Zaključek:
o Zbiranje predlogov za vzpostavitev sistema prehranske varnosti v javnih zavodih – z vizijo zdrave, lokalno, trajnostno pridelane hrane, minimalnih odpadkov in kratkih transportnih poti, tudi v kriznih razmerah

Podelitev pohval in priznanj sodelujočim v vseslovenskem gibanju za povečanje samooskrbe in ohranjanje slovenskih semen Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen.

15.30 do 17.00 – Korak bližje k lažjemu naročanju trajnostne lokalne hrane – predstavitev inovativnih ponudnikov

Predstavljeni bodo inovativni izdelki in zanimive storitve zavzetih ponudnikov, ki bodo prikazali rešitve za odpravo najpogostejših dilem pri naročanju v javnih naročilih.
– Inovativne rešitve predstavljajo: KZ Sloga Kranj, Pomurska ekološka zadruga; Vidov Brejg; Marija Metličar; Davor Vučkovski; Eko gajbico prosim – Očko Katarina, eko kmetija; RAS in ostali nosilci inovativnih praks.
– Izmenjevalnica semen in znanja: Predstavitve aktivnosti za povečevanje
samooskrbe in ohranjanje slovenskih semen. Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen in Društvo Samooskrbni.net.

Veselimo se vaše prisotnosti in skupnega oblikovanja prihodnosti javne prehrane.

Prisrčno dobrodošli!

Irena Rotar, predsednica
Združenje Ekoci

Žalec, 18. 6.2025. Na Ljudski univerzi Žalec je v okviru projekta:«  Pripravljeni na vse,«  potekala prva delavnica z naslovom:«  Ste res pripravljeni na vse – tudi na dopustu –  nahrbtnik preživetja.«  Delavnica je potekala v sklopu tem o prehranski varnosti ter pravilnem ukrepanju in pripravah na nepredvidene situacije, ki se lahko zgodijo tudi med dopustom, kot so dolgotrajni prometni zastoji, neurja, toča, viharji, snežni metež,  izguba v gozdu  ali druge nenadne razmere ter kako ukrepati ob neurjih, nesrečah ali evakuaciji. Delavnico je organiziralo Združenje Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije  skupaj s partnerji projekta v okviru LAS projekta Pripravljeni na vse, skupaj z Občino Žalec, Civilno zaščito in Gasilci Žalec, Zdravstvenim domom Žalec in  Razvojno agencijo Savinja.

Predavateljica Irena Rotar (Ekoci) je poudarila pomen pripravljenosti posameznikov  in lokalne skupnosti  na nepredvidene razmere . S somišljeniki  Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen in gibanjem Nič nas ne sme presenetiti – bodimo pripravljeni ter Društva Samooskrbni net si namreč že dolgo prizadevajo za udejanjanje praktičnih rešitev predvsem na področju prehranske varnosti in celostne samooskrbe ter  s predavanji  in usposabljanji.  Veseli so, da je to  potrebo zaznala tudi Občina Žalec  in lokalna skupnost, da bodo skupaj z nevladniki in stroko podali koristna znanja širši javnosti, ki bodo uporabna v praksi.

Predstavila je  pomen  nahrbtnika preživetja, ki je lahko ključen pripomoček  tudi na dopustu in v vsakdanjem življenju, kar kaj hitro spoznamo, če se znajdemo v težki nepredvideni situaciji. Udeleženci so spoznali, kako si lahko pripravijo osnovno opremo za preživetje v izrednih razmerah in kako si pravočasno zagotovijo osnovna pripomočke za oskrbo v prvih 72 urah. Predstavljene so bile tudi uradne spletne strani Uprave RS za zaščito in reševanje s koristnimi informaciji ter  priporočljiva literatura kot je Priročnik za preživetje in revija Pomagaj si sam.

Vsebina  nahrbtnika naj vključuje vodo v primerni embalaži ( najbolje v termovkah, cca 1,5 l  ) ter tablete za razkuževanje vode za primer, da ne bi bila voda na lokaciji kjer smo,  pitna. Vključiti je potrebno  osnovna živila z dolgim rokom trajanja (oreški, energijske ploščice, sušena in liofilizirana hrana, konzervirane ribe ali zelenjavni namazi, prepečenec; živila morajo biti pravilno pakirana, da se ne pokvarijo). Kopije osebnih dokumentov, kontaktne številke, nekaj gotovine in  ročna radijska postaja so sestavni del vsebine nahrbtnika, ki pa mora biti primerno zaščiten da se ne zmoči.

Svetilka, piščalka, večnamensko orodje, vrv, lepilni trak in žepni nož, kresilo, vžigalnik, netilo, sveča, » astronavtska folija« pa  l hko  pomagajo tudi v ekstremnih situacijah kot je zaščita  osebe pred vlago  ali mrazom ali izdelava začasnega bivaka.  

Vključiti je treba tudi osnovno prvo pomoč, obliže, povoje,  osnovna  zdravila, za bolnike,  higienske pripomočke – toaletni papir, vložke, po potrebi plenice za otroke ali odrasle. Vsebina nahrbtnika mora biti prilagojena posameznikovim potrebam – zlasti pri otrocih, starejših ali bolnikih. Potrebna so tudi rezervna obutev in oblačila.

Mag. Davor Vučkovski je predstavil pomen in prednosti liofiliziranih živil, ki ohranjajo hranilno vrednost in obstojnost tudi več let.

Predstavnica društva Samooskrbni.net.  Rosemary Koren je  prikazala praktične rešitve glede pravilnega sušenja, pakiranja hrane in priprave zalog za krizne situacije,  s poudarkom katera hrana sodi v nahrbtnik preživetja

Poveljnik Civilne zaščite Žalec, Robert Vasle, je podal konkretne rešitve za spremljanje vremenskih razmer, pravilno ukrepanje ob nesrečah ter pomen številke 112, ki je dostopna v vsej Evropi, vedno pa se nudi pomoč klicni center, ki je najbližje klicatelju.  Izpostavil je tudi najpogostejše napake, kot je npr. parkiranje vozil pod drevesi med neurji ter prednosti prvega posredovalca ter pomen prostovoljnega gasilstva.

Brigita Jeretina iz Zdravstvenega doma Žalec je predstavila aktivnosti Centra za krepitev zdravja in možnosti vključevanja občanov v programe za pridobivanje znanj, kompetenc in izkušenj, ki krepijo odpornost posameznika v kriznih razmerah.

Projekt Pripravljeni na vse, ki temelji na sodelovanju lokalnih partnerjev, bo v prihodnjih mesecih nadaljeval z vsebinskimi delavnicami o požarih, poplavah, dolgoročnem shranjevanju živil ter ukrepanju ob radioloških ali drugih izrednih dogodkih. V času nepredvidljivih podnebnih, gospodarskih in družbenih in varnostnih  sprememb je pripravljenost posameznika in skupnosti ključna za zmanjševanje stresa in tveganj ter ohranjanje prehranske in bivalne varnosti.

Več informacij o projektu: Pripravljeni na vse na spletni stranii Občine Žalec,  na povezavi:  Pripravljeni na vse – Občina Žalec
Združenje Ekoci :  W: www.ekoci.si: – : ekoci.si@gmail.com;

Zapis – za Ekoci in parterje, Irena Rotar, preds 

Spoštovani,

Iskrena hvala vsem, ki ste prispevali konstruktivne predloge za izboljšanje kmetijske zakonodaje, s katero želimo prispevati k večji prehranski varnosti. Hvaležni smo tudi vsem, ki ste sodelovali na posvetu “Kaj pa bomo jutri jedli?” – sporočilo za javnost in povzetek razprav sta objavljena na povezavi… https://ekoci.si/wp-content/uploads/2025/03/SZJ-POMEMBNA-SPOROCILA-IZ-POSVETA-KAJ-KAJ-PA-BOMO-JUTRI-JEDLI.pdf

Posvet je služil kot izhodišče za oblikovanje pobud.

Posebna zahvala gre strokovnjakom, ki so aktivno sodelovali pri pripravi pobud. Objavljamo odgovor, ki smo ga prejeli s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Prosimo vas, da si ogledate gradivo na naslednjih povezavah:

1. Opisi predlogov k osnutku zakona
2. Odgovor ministrstva na predlagane spremembe zakonodaje

Iz odgovora izhaja, da smo bili  delno uspešni. V  zakonodajo so  vključene na naš predlog  pomembne sprememba področju dviga praga za dopolnilne dejavnosti na 5 prej so  bilo  dovoljene 3 povprečne plače ter delno upoštevan predlog za ureditve področja slovenskega semenarstva na način kot smo ga predlagali.

Ostajajo  pa še odprta vprašanja,  ki niso bil vključena na področju vključitve sonaravnih rešitev v zakonodajo in pravice do svobodne pridelave hrane brez nadzora – kajti polsamooskrbe kmetije niso vključene v kategorizacijo kmetij.

Kakšne so možnosti za prihodnost?

 Z dejavnostmi  Ekoci si  bomo skupaj s somišljeniki, predlagatelji in podporniki nadaljevala prizadevali za dosego ključnih ciljev na področju ohranjanja semen ter povečanja prehranske varnosti vsaj za 50 sort semen in rastlin, ki so najpomembnejša za prehransko varnost . Spodbujali bomo kmete k pridelavi slovenskih semen in rastlin pridelane na  sonaraven način.

V vseslovensko gibanje Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen  bomo še naprej tako kot od leta 2012 dalje  – vključevali  čim več  ozaveščenih ljudi in zavzetih mentorjev v vrtcih in šolah, ter si prizadevali oživeti panoga slovenskega semenarstva.

V Sookrbovalnici  Desetinka, ki nadgrajuje tradicijo povezovanja naprednih kmetov in ozaveščenih uporabnikov bomo še naprej povezovali napredne  kmetije,  ki pridelujejo sonaravno  in si želijo ohraniti tradicijo, del pridelka pa so pripravljeni podariti in prodati ceneje  tistim,  ki želijo  tudi pomagati pri pobiranju plodov. Preberite SZJ  Sookrbovalnica desetinka.

V  okviru Izmenjevalnice semen in znanja bomo še naprej skrbeli za avtohtonih semen  in znanja o sonaravni hrani. Ter si prizadevali, da  bodo v javnih zavodih pili slovenski čaj  in jedli slovenski  krompir in fižol.

Prizadevali so bomo  tudi  za spodbujanje in aktivno delovanje čim več  več lokalnih timov znotraj društva Samooskrbni.net,  ki jih že sedaj več kot 30 po različnih krajih Slovenije in povezuje ljudi, željne praktičnega udejanjanja samooskrbe v praksi. Kliknite na njihovo spletno stran ter se pridružite več kot 500  zavzetim članov iz cele Slovenije, ki je pripravljena za samooskrbnost  tudi kaj narediti z lastnimi rokami in razumom ..

Še naprej bomo vztrajali pri konstruktivnem dialogu z odločevalci in institucijami, ki oblikujejo našo prihodnost.

Vabljeni k soustvarjanju prihodnosti.

Soobiranje sibirskih borovnic haskap na kmetijah

Sooskrbovalnica Desetinka združuje ozaveščene uporabnike in napredne kmete,  krepi sooskrbo v lokalnem okolju  ter omogoča ljudem, da si lahko neposredno naberejo ekološko hrano na slovenskih  kmetijah na različnih lokacijah –  in se tako ceneje oskrbijo z ekološko hrano – ali si jo z samoobiranjem celo prislužijo zastonj. Sooskrbovalnica Desetinka deluje kot del aktivnosti vseslovenskega gibanja za povečanje samooskrbe in ohranjanje semen Oskrbimo Slovenijo – štafeta  semen, Ekoci in sodelovanjem  društva Samooskrbni .net. Sookrbovalnica  Desetinka   ni le način pridobivanja zdrave hrane, ampak je oživitev pristne tradicije naših prednikov, ko so si pri delu med seboj pomagali, kmetje pa so za opravljeno delo na kmetiji ponavadi  podarili del svojih pridelkov.. Na podeželju so izmenjevali solato, semena, koline.. In tako krepili  prehransko varnost  širše skupnosti

Kmetje velikokrat zaradi pomanjkanja časa ali delovne sile ne morejo sami pobrati vseh pridelkov, zato povabijo ljudi, ki so pripravljeni pomagati in tako krepijo vezi med uporabniki in predelovalci, ki sami vedo kje in kako je bila pridelana hrana.

Sibirske  borovnice – jagode haskap –  so zelo kvaliteten sadež, ki krepi imunsko odpornost ima izvrstne  lastnosti in dosega na trgu dokaj visoko ceno, zato si ga marsikdo ne more privoščiti, Zato je sodelovanje v  Sooskrbovalnici Desetinka dobra pot,  da si uporabniki in bolniki zagotovijo zdravo hrano. Tisti , ki so pripravljeni zanjo tudi kaj narediti.  

Pravilo desetinke: Udeleženec, ki sodeluje pri pobiranju pridelkov, brezplačno prejme 10 % pridelka, ki ga nabere (če nabere 10 kg jagod, jih dobi 1 kg zastonj, ostalih 9 kg je kmetovih –Več kot obiralec nabere – več haskap borovnic bo dobil podarjenih.  Če pobiralec želi več pridelkov kot jih je dobil podarjenih (v zgornjem primeru 1kg),  jih lahko odkupi po 10 % nižji ceni kot na trgu. direktno pri kmetu.

Navodila za zainteresirane  obiralce borovnic haskap:  Zainteresirani udeleženec  izrazi interes za sodelovanje  v Sooskrbovalnici Desetinka  preko elektronskega sporočila ekoci.si@gmail.com za sodelovanje  pri obiranju in v  kateri  regiji čim bližje njegovemu domu.

• Sooskrbovalnica Desetinka deluje kot del aktivnosti vseslovenskega gibanja za povečanje samooskrbe in ohranjanje semen Oskrbimo Slovenijo – štafeta  semen, Ekoci in sodelovanjem  društva Samooskrbni .net. Sookrbovalnica  Desetinka   ni le način pridobivanja zdrave hrane, ampak je oživitev pristne tradicije naših prednikov, ko so si pri delu med seboj pomagali, kmetje pa so za opravljeno delo na kmetiji ponavadi  podarili del svojih pridelkov.. Na podeželju so izmenjevali solato, semena, koline.. In tako krepili  prehransko varnost  širše skupnosti.

Združenje Ekoci  – Oskrbimo Slovenijo-štafeta semen mu  bo sporočilo lokacije in termin organiziranega soobiranja haskap jagod za posamezno lokacijo. Obiralec sporoči katere lokacije in kateri dan se bo odločil za soobiranje.  Ekoci pa sporoči kmetu število udeležencev,  da bo možno uspešno nabiranje Seznam  lokacij in pogoje sodelovanja zainteresirani obiralci  prejmejo  ob prijavi na elektronski naslov  ekoci.si@gmail.com.

Z veseljem objavljamo povzetek članka, ki je bil objavljen v Čas za Zemljo, o dejavnostih, ki jih izvajajo v Vrtcu Studenice v okviru aktivnosti Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen. Prispevek osvetljuje izjemne sposobnosti otrok, ki jih pri raziskovanju narave in trajnostnem razmišljanju, ki jih  navdihujejo predani vzgojitelji, kot je Klavdija Coh, skupaj z ekipo Vrtcev Slovenska Bistrica. Ti s svojim delom otroke ne le učijo, temveč jim predajajo pomembna znanja za življenje.

Spodaj objavljamo povzetek članka iz Čas za Zemljo:

MALČKI V VRTCU SKRBIJO ZA SVOJE PRIDELKE IN UŽIVAJO V OKUSU SVOJIH PRIDELKOV
Zelišča, korenje, solata, blitva, različne zelenjave, maline in jagode … Vse to uspeva na mobilnih vrtičkih mladih vrtnarjev. Malčki iz vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica so se že pri rosnih letih navdušili nad vrtnarjenjem. Tako že obvladajo osnove vrtnarjenja, prav tako pa so pridobili znanje o različnih vrstah rastlin in njihovem razvoju.
Projekt jih je tudi učil skrbi za okolje in trajnostnega ravnanja z viri. Udeležba v projektu pa je otroke spodbudila tudi, da se povežejo s starimi starši, kar je okrepilo medgeneracijske vezi. Največ pa je vreden nasmeh na njihovih obrazih, ko uživajo v sadovih lastnega truda.”Mobilni vrtički so vrečke, v katere smo skupaj z otroki in starimi starši posadili različne rastline, kot so zelišča, korenje, solata, blitva, različna zelenjava, maline in jagode. V projektu sodeluje celotna skupina, 19 otrok iz našega vrtca, starih od 1 do 6 let,” živahno dogajanje v sklopu projekta Štafeta semen opisuje vzgojiteljica Klavdija Čoh iz Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica, enote Studenice, ki je pobudnica ideje. In kaj vse so vrtičkanja željni malčki posadili? Seznam je dolg – zelišča, korenje, solato, blitvo, različne zelenjave, maline in jagode, našteva vzgojiteljica. Pridelki uspevajo zelo dobro, otroci pa so navdušeni nad rastjo in razvojem rastlin, pripoveduje Čohova. Otroci redno skrbijo za svoje vrtičke, jih zalivajo z deževnico, ki jo zbiramo in plejejo. Vsak otrok ima svojo vrečko, za katero sam skrbi. Vsakodnevno posvečajo nekaj časa oskrbi svojih vrtičkov, kar je odličen način za učenje odgovornosti in skrbi za rastline, opiše. Slastne pridelke pa na koncu koristno uporabijo kar v vrtcu. Otroci so navdušeni, ko lahko uživajo v sadovih svojega dela in okusijo, kar so sami pridelali, pove Čohova.
Kot izpostavlja, so se otroci pri tem projektu naučili osnov vrtnarjenja, kot so sajenje, zalivanje in pletje. Prav tako so pridobili znanje o različnih vrstah rastlin in njihovem razvoju. Projekt jih je tudi učil skrbi za okolje in trajnostnega ravnanja z viri, saj smo za zalivanje uporabljali deževnico, pove. Poleg tega so se otroci naučili odgovornosti in sodelovanja, saj vsak otrok skrbi za svoj vrtiček in s tem razvija čut za delo in skupnost, še našteva koristi takšnega pristopa. Udeležba v projektu pa je tudi spodbudila otroke, da se povežejo s starimi starši, kar je okrepilo medgeneracijske vezi. Prav tako so se otroci naučili vrednosti truda in potrpežljivosti, saj so spremljali rast in razvoj rastlin skozi čas, izpostavlja. Kakšni so odzivi otrok in staršev? Odzivi otrok in staršev so zelo pozitivni. Otroci uživajo v procesu sajenja in skrbi za rastline, saj se ob tem zabavajo in učijo. Starši so zadovoljni s projektom, saj spodbuja zdrav življenjski slog in odgovornost pri otrocih. Prav tako so navdušeni nad tem, kako se otroci povezujejo z naravo in pridobivajo dragocene življenjske veščine. Projekt je postal pomemben del skupnosti, saj je vključeval sodelovanje med otroki, starši in starimi starši ter spodbujal medgeneracijske vezi in skupnostni duh, poudarja Čohova. “Takšen projekt mi osebno veliko pomeni, saj vidim, kako otroci uživajo in se učijo skozi praktične dejavnosti. Ponosna sem, da lahko prispevam k njihovi vzgoji in učenju o pomembnosti skrbi za naravo. Poleg tega je projekt zelo koristen tudi za nas, saj ko je vrtec med poletnimi počitnicami zaprt, smo vedno imeli logistične težave glede oskrbe vrta, ki ga imamo. Sedaj pa otroci te vrtičke odnesejo domov, v domačo oskrbo, kar je dosti lažje. Tako so rastline vedno pod skrbnim očesom in otroci lahko nadaljujejo svoje vrtnarske aktivnosti tudi doma. Ta projekt nam omogoča, da skupaj z otroki in starši gradimo bolj trajnostno in povezano skupnost,” pove. Projekt presegel slovenske mejeProjekt izvajajo že tri leta in ga ocenjujemo kot zelo uspešnega. V prihodnje nameravajo projekt še naprej razvijati in širiti, vključno z organizacijo delavnic za starše in večjo vključitvijo različnih rastlin. Prav tako nameravajo vključiti še več vrst rastlin in organizirati delavnice za starše, kjer bi skupaj z otroki ustvarjali vrtičke. Primer dobre prakse pa bodo predstavili tudi ostalim vrtcem po Sloveniji. Projekt so že razširili tudi na drugo enoto, in sicer v vrtec Sp. Polskava, kjer je sodelovalo 24 otrok, starih od 4 do 6 let. Projekt sta z vzgojiteljico predstavili tudi v druge države in tako je ideja o mobilnih vrtičkih presegla slovenske meje. K sodelovanju sta povabili tri vrtce, enega iz Turčije in dva iz Grčije. Enega od vrtcev iz Grčije Vir: SIGURNO BOSTE TUDI VI NAVDUŠENI.Nad mobilnimi vrtički v sadilnih vrečah. Kaj vse zmorejo otroci, ki jih navdušujej zavzeti vzgojitelji kot je KLAVDIJA COH in ekipa Vrtcev Slovenska bistrica Iz članka:” Malčki v vrtcu skrbijo za mobilne vrtičke in uživajo v okusu svojih pridelkov.

Objavljeno: Anja Kralj /06. 05. 2025

Članek objavljen na ČAS ZA ZEMLJO: https://www.caszazemljo.si/…/malcki-v-vrtcu-skrbijo-za…