Arhivi Kategorije: Zadnje objave

Slovenci-Slovani in naša veličina

 

 

 

 

 

 

Nekje že zdavnaj sem zasledil, da smo “guardians of the
fire” kar se nekako sklada tudi z vsebino knjige o slovencih, ki bi naj bili
najstarešje in najštevilčnejšo ljudstvo evrope kar je opisano v knjigi
ruskega zgodovinarja Jurija Venelina z naslovom “Starodavni in današnji
Slovenci” Po teh podatkih mi danes živimo le še v središču nekdanjega
ogromnega teritorija, ki ga je naseljevalo slovensko ljudstvo. Slovani bi
naj izhajali iz Slovencev in ne obratno kot nam to razlaga uradna zgodovina.
In celo naš jezik ima ogromno skupnega z Sanskritom – enem izmed redkih še
živih naravnih jezikov – Naravni jezik, je jezik katerega pisava se
samodejno izpiše na površju vode ali peska ko mu predvajamo določen zvok
(Izgovorjava je pa samo stvar intonacije teh geometrijskih
simbolov)

http://www.starodavni-slovenci.si/
V ogled vam priporočamo dokumentarno oddajo Drevesa pripovedujejo. Posneti so štirje deli, o smreki, lipi, orehu in hrastu.
Na hrastu se je zgodila tudi božanska borba med Perunom in Velesom v podobi orla in kače, pod hrastom pa se je zgodila nebeška poroka med Jarilom in Maro.

Tukaj je oddaja o HRASTU,…naš mogočni oče,…
http://tvslo.si/predvajaj/hrast-dokumentarna-serija-2-4/ava2.93483714/

O ODDAJAH
http://www.rtvslo.si/kultura/film/drevesa-bodo-pripovedovala-svoje-starodavne-zgodbe/247578

Bruto družbena sreča, družba obilja, Jose Mujica predsednik , ki služi z zgledom, etična ekonomija, socialno podjetništvo

1. Predsednik Urugvaja z lastnim vzgledom pokazal kako se upreti krizi

2.  Bruto družbena sreča – Jasna Snežič

3. Misliti obilje – Bojan Radej

 

1.

Edini predsednik na svetu, ki je pokazal kako se upreti krizi

Zgled dobrosrčnim politikom širom sveta in doma!

Jose Mujica je predsednik Urugvaja. Znan je po tem, da se vsak mesec odpove kar 90 odstotkom svoje plače in jo podari v dobrodelne namene. Vozi se v starem hrošču in nima nikakršnega premoženja.

José Mujica

Jose Mujica se je odpovedal visoki plači in svojo državo vodi z zgledom. (Foto: Reuters)

Jose Mujica je bil leta 2010 izvoljen za 40 predsednika Urugvaja. Prebivalce svoje države je danes 77 letni predsednik navdušil predvsem s svojo skromnostjo, saj se je odpovedal praktično vsem materialnim koristim, ki jih funkcija prinaša.

Njegova uradna plača znaša sicer 12.500 dolarjev (9.700 evrov), a ‘najrevnejši predsednik na svetu’ obdrži le 10 odstotkov, torej 1.250 evrov oziroma 970 evrov, kar je le nekaj evrov več kot povprečna slovenska plača. Predsedniško palačo v časih, ko tam ni uradnih državniških sprejemov uporabljajo prebivalci Urugvaja, ki nimajo strehe nad glavo, predsednik pa prebiva na kmetiji, ki je v lasti njegove žene.

Po svetu se prevaža s starim Volkswagnovim hroščem, za katerega je zapravil 1500 evrov, v malce bolj galantno obleko pa se napravi le za pomembna državniška srečanja.
Urugvaj je tretja gospodarsko najuspešnejša država Južne Amerike in je kriza ni doletela. Vsako leto beležijo pozitivno rast BDP-ja, pohvalijo pa se lahko tudi s tem da so država z najmanjšo stopnjo korupcije na tem kontinentu.

2.
Bruto družbena sreča http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5725050
Sreče ne ustvari gospodarska rast in tudi ne politika, ki spodbuja k življenju v bogastvu namesto k bogatemu življenju.
Ljudje v bogatejših deželah niso nič srečnejši od ljudi v revnejših deželah.
Ljudje v bogatejših deželah niso nič srečnejši od ljudi v revnejših deželah.
V Evropi najdemo najbolj srečne in zadovoljne prebivalce na Danskem, Rusija pa se uvršča na zadnje mesto in ima najbolj nezadovoljne in nesrečne ljudi, je pokazala raziskava, ki jo je opravila Foundation for Future Studies. V raziskavi so za mnenje vprašali 15 tisoč Evropejcev v 13 državah in izkazalo se je, da so bogatejši Evropejci bolj srečni kot revnejši, ženske so bolj srečne kot moški, ljudje, ki živijo na podeželju, so bolj srečni od tistih, ki živijo v mestih. Kje smo Slovenci? Ko je pred štirimi leti Eurobarometer sporočil podatke o sreči v sedemindvajseterici, smo izvedeli, da smo Slovenci nadpovprečno srečni državljani v EU. Ali smo še vedno?O sreči in o tem, kaj vpliva nanjo, se sprašujemo posamezniki, politiki v večini držav pa jo želijo izmeriti, čeprav jim strokovnjaki dopovedujejo, da je to težko, morda celo nemogoče. A sreča je trenutno v svetu vroča tema. Tako bodo v Franciji in Veliki Britaniji napredek države ob že prisotnem bruto domačem proizvodu merili s stopnjo osebne sreče in zadovoljstva državljanov. Sreča je predmet številnih raziskav in študij po svetu, zlasti v ZDA jih je mnogo, izsledki pa so več kot zanimivi. V eno izmed študij v Teksasu so vključili 909 žensk in na njihovo srečo je najbolj vplivala spolnost, sledili so skupni izhodi po službi, večerja, sprostitev, šport. Kot najbolj neprijetna se je izkazala pot v službo, mnogih tudi služba ni osrečevala. In naj so teksaške ženske njihovi otroci še tako osrečevali, so kot obremenjujoče ocenile skrb zanje. Tudi hišnih opravil in nakupovanja niso vključile med srečne trenutke.Kar je pri tej študiji zanimivo, je to, da je pokazala sledeče: trenutno zadovoljstvo in sreča sta odvisna od aktivnosti in ne od stvari, tako da sploh ni pomembno ali sediš na poti v službo v prometnem zamašku v mercedesu ali v tvingu. “Srečo ljudje doživljamo v trenutkih, v katerih svojo pozornost usmerimo na nekaj prijetnega. Lahko si kupim še tako lep in drag avto, a se nanj ne morem skoncentrirati za daljše obdobje,” pravi psiholog z Univerze Princeton, Daniel Kahneman. Strokovnjaki poudarjajo, da je v mnogih študijah precenjen občutek sreče ob zadetku na lotu, ob nakupu nove hiše. Novo se hitro obrabi, drugače kot večina majhnih nakupovalnih radosti ali prijetnih druženj. Ob tem pa tisti, ki proučujejo naše vedenje in možgane, na vprašanje, ali je sploh zanesljivo spraševati ljudi po zadovoljstvu in sreči, odgovarjajo pritrdilno. Spomnijo pa na problem, na katerega naletijo pri vprašanju, kakšna družba nas dela srečne. Raziskave kažejo, da od določene ravni BDP naprej ljudje v bogatejših deželah niso nič srečnejši od ljudi v revnejših deželah, in tudi bogati ljudje niso srečnejši od tistih s povprečnimi dohodki. V Kanadi živijo najbolj srečni v revnejših provincah. Mehanizmi sreče so tudi tesno povezani s kulturo naroda; Američani so manj občutljivi na neenakosti od Evropejcev, se pa ostro odzovejo, kadar jim kdo poskusi kratiti svobodo odločanja. Šved se slabo počuti v koruptivni družbi, Grka to ne prizadene. In za nemško srečo je inflacija veliko bolj pomembna kot za francosko.Sreče ne ustvarita gospodarska rast in politika, ki spodbuja k življenju v bogastvu namesto k bogatemu življenju. Slednjega očitno živi nekaj več kot 700 tisoč prebivalcev Butana, ki leži v Himalaji, med Indijo in Kitajsko. Državica je velika kot Švica in je edina na svetu, ki ji več pomeni sreča njenih državljanov kot njena gospodarska rast. Jigme Singye Wangchuk, četrti kralj dinastije z vzdevkom K-4, je leta 1986 v intervjuju na vprašanje o tem, koliko znaša BDP, čeprav je vedel, da je s 50 dolarji na prebivalca najnižji v svetu, dejal: “Ne zanima me BDP. Zanima me bruto družbena sreča.” Njegov odgovor, ki je bil v intervjuju pravzaprav izgovor, je zapisan v butanski ustavi. V njej piše, da si država prizadeva omogočati in povečevati bruto družbeno srečo.V večini držav je veljalo, da je za zadovoljne državljane pomembna gospodarska rast, z njo pa več blaginje; čeprav je bruto družbeni proizvod svojevrsten konstrukt, saj se dviguje tudi, ko prebivalstvo doletijo nesreče. Po ekološki katastrofi v Mehiškem zalivu so tisti, ki so čistili obalo in morje, zaslužili ogromne vsote, s tem pa se je dvignil BDP.S finančno in gospodarsko krizo pa se tudi na Zahodu vse manj omenja BDP. Ko se sprašuje o sreči, zasledimo vprašanja, kot na primer, ali se državljani pogosto smejejo, ali imajo veliko prostega časa, ali je njihov zaslužek večji. V Butanu si takšna vprašanja postavljajo že dolgo, najbolj razvite države pa so jih šele odkrile. In K-4 je v Butanu v osemdesetih letih za povečanje sreče določil ohranjanje in krepitev kulture, življenje v sozvočju z naravo, pravičen gospodarski razvoj in dobro vladanje. Koncept, ki ga je pozneje imenoval “Velika nacionalna sreča ali bruto družbena sreča, je hiša s štirimi stebri”. Le kadar so vsi enako visoki, ko imajo v državi enako mesto kultura, varstvo okolja, gospodarska rast in dobro vladanje, je mogoče nanje postaviti streho. Kapitalizem pa je v njihovih očeh hiša z enim samim stebrom, torej le z gospodarsko rastjo. Takšna hiša se prej ali slej poruši. V Butanu so pred štirimi leti zato, da bi ohranjali vse stebre enako visoke, ustanovil ministrstvo za srečo. Tako morajo vsak zakon, program, gradnja ceste, skratka vsi večji projekti, skozi “rentgen”, s katerim ugotovijo, koliko sreče za družbo tiči v posameznem projektu. Tako so pred leti pregledali žago, ki je državi prinesla veliko denarja, izginevalo pa je vse več gozda. “Preveč!” je bilo ugotovljeno – in vlada je žago zaprla.

Jasna Snežič

3.

Misliti obilje http://www.sdeval.si/Objave/Misliti-obilje.html

Prednovoletno uglašen zapis, ki bo objavljen v Veceru, rubrika “Pogledi”Zadnjih tristo let je pomanjkanje vodilno nacelo ekonomske misli in je povezano s tem, da živimo v svetu omejenih možnosti in neomejenih potreb. Kljub temu nekateri svetovno pomembni ekonomisti, kot oce makroekonomije Keynes, ki je deloval v prvi polovici dvajsetega stoletja, trdijo, da bi lahko obcutek ekonomskega pomanjkanja odpravili v nic vec kot sto letih umnega gospodarjenja. Dosegli bi stanje, ko bi lahko vsakemu državljanu in državljanki zagotovili reden in brezpogojen državljanski dohodek, ne iz njegovega dela in produktivnih prizadevanj ampak zgolj kot izplacilo upravicenega deleža državljanom kot lastnikov nacionalnih bogastev in kot tvorcev vsakega naroda in družbe.Z idejo splošnega ekonomskega pomanjkanja torej utegne biti nekaj hudo narobe. Ce do cloveške srece vodi samo strma steza pomanjkanja in odrekanj kot zatrjujejo ekonomisti, potem bo ljudem pravzaprav enkrat v nedoloceni prihodnosti tem boljše, cim slabše jim je dotlej. A ce se vsaj malo ozremo naokoli, ne vidimo le velikega pomanjkanja ampak tudi nemalo razuzdanega obilja. Znani svetovni inštitut ki pripravlja neformalna letna porocila o stanju svetovnega okolja ocenjuje, da je od izcrpanih naravnih bogastev tri cetrtine neobnovljivih, kljub temu jih kar 80% na koncu nekoristno obleži kot embalaža, ostanek ali odpadek. Takšna potratnost uporabe naravnih materialov precej bolj kot na pomanjkanje kaže, da nekaterim planet nima materialnih meja. Tudi sedanja gospodarska kriza ni posledica kakšnih materialnih, resnicnih ali izsiljenih pomanjkanj kot je bila na primer naftna kriza, prav nasprotno, je posledica velikega neravnovesja, ki ga ustvarja presežno svetovno varcevanje, ki nima vec na voljo dovolj naložbenih možnosti, ki prinašajo velike zaslužke. Svet kot celota ni reven. Preplavljen je z ogromnimi presežki varcevanja – okoli deset milijonov ljudi na celem svetu poseduje za 40 tisoc milijard dolarjev prostih sredstev, ki išcejo poti v naložbe (manj kot desetinko odstotka tega zneska letno bi zadošcalo za svetovno izkoreninjenje umiranja od lakote). Kakšno pomanjkanje je sploh mogoce v casu, ki ga oznacujemo kot informacijski, v katerem so informacije po obsegu postale neobvladljive? V družbi znanja niso vec najpomembnejše materialne omejitve ampak obilje znanja in ustvarjalnosti. Obilje postavljata gospodarjenju povsem drugacne izzive kot ekonomistom ljuba miselnost materialnega pomanjkanja.Res je, da bo naš kolektivni obcutek pomanjkanja tem vecji, cim bolj smo energetsko in snovno odvisni. Torej doktrina pomanjkanja gotovo ni nujna posledica materialne omejenosti sveta ampak prej prevladujocega pogleda na svet z omejenimi možnostim in nacina življenja v njem. Pri ustvarjanju našega obcutka pomanjkanja je pogosto posredi tudi nacrtno prizadevanje tistih, ki jim to pride prav. V enem zadnjih energetskih porocil evropske unije je zapisano mnenje, da k obcutku pomanjkanja energije v veliki meri prispeva »energetska oligarhija« sama, prav ta izraz je uporabljen, ki skuša svojo monopolno moc, da nas preskrbujejo z nujno potrebno energijo pretvoriti v višje dobicke.Bolj kot kaj drugega pa k obcutku pomanjkanja prispeva sam ekonomski red in sicer najbolj s svojo denarno ureditvijo. Na celem svetu je nedvomno dovolj hrane, da bi nahranili vsakogar in dovolj delovnih priložnosti za zaposlitev vseh, ni pa dovolj denarja, da bi za to placali, meni Bernard Lietaer, mednarodni centralni bancnik, ki je pomagal pri snovanju evra, danes pa se ukvarja s proucevanjem in popularizacijo »dopolnilnih denarnih sistemov«, ki naj bi deloma iz naših življenj izrinil uradni denar. Denar izdajajo centralne banke za obresti in s tem nadzirajo pomanjkanje denarja in tukaj je jedro ekonomskega pomanjkanja, pravi. Skrivnost te formule je v obrestih. Ce do »svežega denarja« lahko prideš le prek posojila, na katero se zaracuna obresti, od kje potem pride denar, s katerim se placajo obresti na posojila, saj tega denarja banka ne natisne? Lietaer razloži kruto resnico, da je treba denar za odplacilo obresti vzeti tistim, ki so v konkurencnem boju neuspešni in propadejo, njihov dohodek in premoženje pa se porazdeli med zmagovalce. Da bi lahko odplacevali dolgove, morajo nekateri izgubiti. In ker je dolgov že bistveno vec kot denarja v obtoku je postal boj za obresti vse ostrejši in seže vse dlje. Boj se ne tice le zadolženih, saj stroški obresti v cenah blaga široke potrošnje dosegajo od 30-50 odstotkov in jih placujemo vsi, tudi ce sami nimamo na grbi svojih posojil. Vecina prebivalstva z velikim delom svojih dohodkov torej preprosto zgolj placuje nanje prevaljene stroške obresti. Zato dosedanji nacin materialnega napredka ne bo nikoli mogel ustvariti materialnega obilja za vse, ker njegove sadove za vecino ljudi sproti požirajo obresti. Tako umetno ustvarjeno pomanjkanje nima prav nic opraviti z globalnim pomanjkanjem surovin. Planetarne omejitve same po sebi ne opravicujejo ekonomskih predpostavk, da mora vsaka stvar, ki je kaj vredna, imeti svojo ceno, pa naj si bo to tudi znanje ali kulturne in javne dobrine.Pomanjkanje ni bila vodilna misel v nobeni ekonomski ureditvi pred 18. stoletjem, ceprav so bile vse prejšnje družbe bistveno revnejše in v primerjavi z današnjim redom mocno prikrajšane celo v osnovnih stvareh. Nasprotno, vse ekonomije dotlej so imele ekonomske skrbi predvsem s tem, da so prerazporedile ekonomske presežke. V kameni dobi, pravijo antropologi, so imeli ekonomijo darov, z njimi so se obdarovala sosednja plemena, da so s tem ohranjala mir. Za tiste pradavne case je tudi potrjeno z raziskavami, da so vsi v plemenu bili deležni približno enake blaginje, tudi ce k njej niso hoteli ali mogli veliko prispevati. V stari Grciji so bogataši kar tekmovali med sabo, kdo bo od svojih zaslužkov placal vec javnih pridobitev, športnih iger, gledališca. Tudi v srednjem veku sta umetnost in arhitektura cvetela ravno na racun mecenstva.V tem pogledu je posebej zanimivo sporocilo knjige Mosesa Finleya, enega najpomembnejših sodobnih zgodovinarjev stare Grcije, ki je prevedena tudi v Slovenšcino (“Anticna ekonomija”, Studia Humanitatis, 1987, prevedel Jože Vogrinc), ki je med drugim raziskal tudi porajanje tega, kar danes imenujemo podjetništvo. Ugotovil je nekaj zelo zanimivega, kar je zgovorno samo zase. Podjetniki so v stari Grciji postali predvsem ljudje, ki so jih njihovi gospodarji osvobodili suženjstva. V tistih casih osebna svoboda ni pomenila veliko, ce ni bila povezana z lastništvom zemlje, ki je podeljevalo mešcansko pravico, nekako primerljivo z današnjim “stalnim prebivališcem”, saj je so bili sužnji vecinoma iz drugih, oddaljenih dežel kamor se mnogi niso mogli vrniti, zato so bili obsojeni na to, da so bili povsod, kamor so prišli, tujci. Tako jim ni preostalo drugega, kot da se selijo med grškimi mesti kot trgovci, dokler niso zaslužili dovolj, da so lahko nekje z nakupom zemlje koncno pretvorili svojo osebno svobodo v resnicnost.

Sodobni propagandisti prostega trga, s politiki in birokracijo vred, danes pravzaprav skušajo ljudem s predpostavko ekonomskega pomanjkanja dopovedati ravno isto, da si lahko s podjetništvom prislužijo materialne pogoje, da bodo lahko v resnicnosti uveljavili svojo sicer formalno neoporecno svobodo. Glavna težava in razlog pogoste neuspešnosti njihovega prepricevanja, je danes povezana z dejstvom, da se veliko in vse vec ljudi, tudi tistih, ki niso ravno bogati, preprosto ne pocuti, ne vidi samih sebe kot samo formalno osvobojene sužnje. Nasprotno, mnogi se danes pocutijo svobodne ne glede na svoj materialni status, so pac materialno zadovoljni z manj, da imajo lahko drugega vec. V tej luci je prizadevanje liberalcev vseh barv nadvse ironicno saj se tako ravno ljudje z miselnostjo osvobojenih sužnjev najbolj oklepajo svoje formalne svobodne na trgu.

Kakorkoli že, obilje in pomanjkanje sta dve možni ekonomski viziji sveta, meja med njima pa ni odvisna od materialnega pomanjkanja ampak zlasti od »pogleda na svet«, od tega, kako svoje ekonomske zadeve razumemo in kako v svojem prakticnem življenju nanje odgovarjamo. Izbira med miselnostjo pomanjkanja in obilja je torej možna, saj ne gre samo za to kakšen je svet ampak predvsem za to, kako ga hocemo živeti kot posamezniki in kot skupnost. (Bojan Radej)

 

Kdaj postanemo Veliki?

Oj

Najpej poziv

THRIVE je neobičajni dokumentarni film, ki dvigne tančico o tem kaj se resnično dogaja v našem svetu, s sledenjem denarnega toka-odkrivanjem globalne utrditve moči v skoraj vsakem vidiku našega življenja. Skupaj tke odkritja v znanosti, zavest in aktivizem.Thrive nam ponuja resnične rešitve in nas vzpodbuja, da si z drugačnimi in drznimi strategijami vrnemo nazaj naša življenja in našo prihodnost.

Je film o osnovnih vzorcih, ki vzpodbujajo in ohranjajo življenje. Je klic k prebujanju množici ljudi, katere moč je bila združena in zlorabljena od elitnih posameznikov in je hkrati vabilo za pridružitev svetlim možnostim, ki se lahko sprostijo in osvobodijo, če razmišljamo kritično in se postavimo za svobodo. Film nam predstavi resnične poti, kjer lahko vsak posameznik aktivno premakne močne strukture, ki blokirajo prost pretok energije- ta pa omogoča, da življenje uspeva, raste in se razvija. Zanimivo je, da thrive movement deluje po identičnih merilih kot Ekoci, Oskrbimo….nismo sami hehehe

Oglejte si Thrive na http://www.youtube.com/watch?v=OibqdwHyZxk trailer.

Eden od mojstrov je dejal: “Ljudje bodo vsepovsod postali kot majhni otroci”, polni zaupanja, polni ljubezni, polni dobrote, polni upanja, polni hrepenenja po vsem, kar so izgubili, odkar so odraščali, preden so otrdeli, postali skomercializirani, postali togi, prestrašeni, nezaupljivi – le polljudje. Postajali so nejeverni in začeli so izgubljati svojo humanost. Začeli so izgubljati tisto nit, ki povezuje vsakogar z vsakomer v vsem vesolju, na vseh planetih in v vseh sistemih. Mi smo eno. Obstaja le eno človeštvo pod enim bogom in mi vsi si delimo to človeštvo.”

Moje mnenje ni sicer kako zelo pomembno, vseeno pa naj izrazim pač moje čutenje. Prepričan sem namreč , da stvari ne gre preskakovati, razvojni proces kar tiče zavedanja človeka pač pelje prek mnogih neumnosti, ki povzroča tako ali drugačno gorje, priznajmo si predvsem to , da smo ranljivi, zmotljivi, neuki, da v svojih sposobnostih dojemanja in čutenja dojemamo zelo zelo malo stvarstva (glej denimo priponke), iz tega pa so tudi naša dejanja, načrti , in predstave kaj je dobro, smiselno…precej oz. zelo zelo omejene, da tako izkoriščamo šele trohico naših dejanskih sposobnosti, kapacitete, talentov itd.

Ampak to je pač naša razvojna stopnja in tako pač je, trenutno smo sposobni pač toliko kot smo, kar pa ne pomeni da enkrat ne bomo Angeli heheh.

Trenutno je tako, na razne fascinacije , čudeže (pač tisto kar si ne znamo razložit) padamo kot muhe na limanice. Kot je zatrjeval sveti Avguštin: “Čudeži niso v nasprotju z naravo, ampak samo v nasprotju s tem, kar o naravi vemo”. Pripišimo sem kamot od free energy naprav do žitnih krogov (tudi o tem v Thrive) ……, takšno je pač stanje naše zavesti, sodit o tem pa po moje tudi ne pomaga kaj dost. Žal prav tako ne pomaga kaj dost vedenje (enih par “razsvetljenih “posameznikov in še koga) o tem kaj je potrebno, kaj je treba, kaj bi bilo smotrno, nujno ipd. , dajmo raje skupaj razmislit in poskušat začutit kako te posamezne človekove potenciale prebudit, izrazit in namenit v dobro vseh.

Prepričan sem, da smo skupaj vsi del organske rasti-evolucije in ko pravijo Brez ZNANJA o NARAVI pa se ne bo spremenilo absolutno NIČ…, se s tem strinjam, če pa govorimo o željeni prihodnosti kot o projektu, smo mi del tega projekta tudi z vsakim o naših osebnih rasti, smo v tem soprisotni kot terapevti in pacienti v enem, rasemo , zorimo skupaj s projektom, vendar vnaprej, brez neposrednega udeleženja pa dvomim , da se lahko karkol zgodi.

Vse bolj mi odzvanjajo pojmi kot sinergija, sinhronizacija, simbioza ( in seveda vse poslovenjene inačice teh izrazov) , nad vsemi pa izraz ,  OPOLNOMOČENJE (menda izhaja iz pravne prakse oz. terminologije in ni niti lektorsko pravopisno pravilen -kakorkol) , no jaz ga tesno vse bolj povezujem s pojmom/idejo ….samooskrbe (v vseh ozirih energ. prehrambeno, zdravstveno….) pomeni mi samoaktualizacijo posameznika v smislu samosugestij/afirmacij JAZ ZMOREM, JAZ ZNAM, JAZ SEM AKTIVEN, JAZ SEM PROAKTIVEN V SOUSTVARJANJU SVOJEGA KOT SKUPNEGA ŽIVLJENJA VSEH, SEM POMEMBEN , SEM POMEMBEN DEL V PROCESU EVOLUCIJE, SEM GOSPODAR NA SVOJEM ( npr, koščku zemlje..) , SEM SVOBODEN (če tako odločim), Odločam,

Vse to ima navezo na bistveno dilemo ;PREŽIVETI ali ŽIVETI, to slednje ima opraviti s kvaliteto bivanja v SAMOODGOVORNOSTI, prejšnje pa na UJETO , SERVISIRANO životarjenje

Nujnost samooskrbe nam odpira priložnost za sodelovanje, ki je mogoče le v sočutenju, sinhroniciteti, sinergiji v stremljenju za skupaj , za vse, za dobro, vse v vedenju , da nismo ločeni, da smo vsieno, da karkol odnosiramo s komerkol in s čemerkol , odnosiramo hkrati po tej povezavi tudi z sabo,

Primarno IN osnovni smisel česarkoli je torej SODELOVANJE, SOČUTENJE, vse kar je drugače predznačno, je proti sebi, o tem zelo lepa metafora o metulju in gosenici iz filma Thrive

Super smo , a si predstavljaš kako daleč smo že pravzaprav, čutimo nujo za povezovanjem, sedaj smo v pospeševanju rasti, ki bo vsekakor prerasla v pravo vedenje o naravi in o sebi, ker je to pač potrebna in nujna posledica , hkrati pot in cilj, brez tega, da bi o tem kako zelo razglabljal in predpogojeval.

Sokrat (470?-399? pr.n.št.): Grški filozof in modrec izhaja iz dveh temeljnih misli oz. pogoja, ki po moje omogočata dejansko rast, rast iz skromnosti, ponižnosti v “nebeške višave”:

– Spoznaj samega sebe (Delfi)

– Vem, da nič ne vem.

Vsebine priponk (voda,rastline,vesolje, mikro makro vesolje) sporočila se nujno navezujejo na preostale Sokratove izreke

1 »Edina prava modrost je vedeti, da ne veš ničesar.«

2 »Prava modrost pride, ko spoznamo, kako malo razumemo o življenju, o sebi in o svetu okoli nas.« ( v ilustracijo tega Sokratovega izreka prosim si poglejte pps VESOLJE in MIKRO MAKRO VESOLJE   ter Zavest je vse   Po ogledu teh povezav in sploh po naslednjem citatu P. Russela:”Atomi so majhni, kakšno milijardinko centimetra merijo, toda podatomski delci so še stotisočkrat manjši. Zamislite si jedro atoma, povečano na velikost žogice za golf. Celoten atom bi potem imel velikost nogometnega stadiona in elektroni bi bili kot grahova zrna, krožeča na obrobju stadiona. Kot se je izrazil angleški fizik iz začetka dvajsetega stoletja Eddington: »Materija je večinoma strašljivo prazen prostor«. Natančneje, materija je 99.9999999% prazen prostor” , se  samodejno zastavijo  vprašanja Kako velik je človek? Kaj je važno, kaj je glavno?

3 »Naj tisti, ki bi premaknil svet, premakne najprej sebe.«

4»Obstaja samo eno dobro: znanje, in samo eno zlo: nevednost.«

5»Modrost se začne s čudenjem.« Predvsem tu priporočam pps SKRIVNOSTNO ŽIVLJENJE RASTLIN in VODA SHRANJUJE INFORMACIJE

V 17. poglavju Svetega Luke je zapisano ‘božje kraljestvo je v človeku’ – ne v enem človeku, niti v skupini ljudi – ampak v vseh ljudeh, v vas. Vi, ljudje, imate moč, moč, da ustvarite stroje, moč, da ustvarite srečo. Vi, ljudje, imate moč, da naredite življenje svobodno in lepo, da iz življenja naredite čudovito pustolovščino. Torej, v imenu demokracije, uporabimo to moč – združimo se vsi.

Monolog iz filma Charlija Chaplina Veliki diktator (1940) Great Dictator http://www.youtube.com/watch?v=Tbrv6SvDZYU http://www.youtube.com/watch?v=QcvjoWOwnn4&feature=related več o tem na https://docs.google.com/document/d/1vak92OnYJNEe4fk2PvfU5AaY6F31Z9VQ1_h2AVwvY5I/edit?hl=en_US

IN POSTALI BOMO VELIKI (kolikor si lahko predstavljam ), da pa se narava odziva na naša pričakovanja, prošnje, misli, molitve…vabljeni na ogled spisa;

– Nam morda tudi iz živalskega sveta prihajajo znanilci obetajočih sprememb???? https://docs.google.com/document/d/1Vtk_j0eVBQATTk7RDrwZ67MiLclMwOc1L1AjPIp5HHo/edit?hl=en_US

– Kdaj lahko pričakujemo večje spremembe? Ali se bomo prebudili? https://docs.google.com/document/d/10tnuXmWGFBZ80el1rau7yrLZxYPXbABepb8_FVYdUrc/edit?hl=en_US

lp Marjan

ZAHVALA IN VOŠČILO VAM, DOBRIM IN RAZUMNIM LJUDEM Slovenije

Spoštovani!

Vsako leto in vsak dan je nov izziv radostnih doživetij ustvarjanja sedanjosti in prihodnosti v naši lepi Sloveniji. Želimo vam radosten in ustvarjalen prav vsak dan v prihajajočem letu 2012!

Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam že v začetku verjeli, da to kar Ekoci govorimo tudi izvedemo. Zahvaljujemo se vsem somišljenikom, dobrim ljudem, ki smo srečni, da živimo tukaj, se veselimo življenja , spoštujemo tradicijo, ljudi, naravo in energije ter smo prepričani , da smo za svojo srečo odgovorni sami in smo za napredek in blagostanje pripravljeni tudi sami kaj storiti. Živimo v čudovitih naravnih danostih v naši Sloveniji, kako pa bomo znali živeti pa je odvisno od nas, od znanja, medsebojnega spoštovanja in sodelovanja. Hvala somišljeniki, da skupaj soustvarjamo čudovito sedanjost in prihodnost!

Hvala vsem vam, ki ste začeli z osveščanjem javnosti že v preteklosti, ki ste postavljali vprašanja in nizali možne odgovore in sporočali svetu, da smo za svojo prihodnost odgovorni sami: Antonu, Sanji, Meti, Jožetu, Anamariji, Meliti , Marii Ani, Fanči, Dejanu, Alešu, Frenku, Anji…

Zahvaljujemo se vsem , ki skupaj delamo dobro: predavateljem, institucijam in vsem s katerimi soustvarjamo dobro tudi na rednih mesečnih Ekofejstih – festivalu izmenjave znanj, dobrih izkušenj in prijetnega druženja in predstavnikom medijskih sponzorjev, ki nam omogočate obveščanje o naših aktivnostih. HVALA Vam!

Vsak novi dan prinaša izzive in spremembe. K sreči imamo možnost , da na svoje odločitve s postavljanjem pravih vprašanj in iskanju pravih odgovorov udejanjamo prave odločitve. K boljšemu življenju šteje vsako dobro delo vsakega posameznika, zato vam priponkah kot darilo pošiljamo :

a) nekaj nasvetov :« Kako preživeti v novi dobi« , ki so bile objavljene v reviji Jana Pomagaj si sam, predhodno pa v okviru projekta: www.zazadravje.net;Kako preživeti v novi dobi

b) Revijo prebujenje zavesti, ki z navedbami odstira tančice,najava dejstva in z novimi izzivi postavlja vprašanja za nadaljnje razmišljanje; več info na: www.prebujenjezavesti.si; Prebujanje zavesti

c) Povabilo na januarski Ekofejst z zelo zanimivimi vsebinami, ki dajejo odgovore na konkretna vprašanja in upamo da se srečamo; več info na:www.ekoci.si;Vabilo na Ekofejst 14 in 15. 1. 2012

d) Članek »Umetnost preživetja – o zdravem razumu ne poroča nihče« Anton Komat, ki je bil objavljen v reviji Jana – v razmislek in kot svetlo popotnico z dobrimi željami! Umetnost preživetja -o zdravem razumu ne poroča nihče

V Eko civilni iniciativi somišljeniki udejanjamo dobre stvari v praksi; več info na www.ekoci,si. Veseli smo , da nas je čedalje več podobnih mislečih ljudi , ki delamo dobro v osebnem življenju, ki delujemo v dobro na svojih delovnih mestih, v institucijah znanja, v stroki, v projektih. Veseli smo, da so somišljeniki tudi najbolj napredni strokovnjaki kmetijstva in tudi najbolj napredni politiki, ki že udejanjajo dobro. Veseli smo bili udeležbe na okrogli mizi decembru v Mariboru : «Zagotovimo. Si hrano za jutri, oskrbimo Slovenijo – aktiviraj se tudi ti », ki smo jo izvedli skupaj s Slovenskim forumom socialnega podjetništva , kjer je bilo kar 240 udeležencev. Skupaj z izbranimi strokovnjaki iščemo načine kako kar najhitreje Slovenijo oskrbeti s hrano, kakšna so prave poti pri pridelavi zdrave hrane, kako do več delovnih mest, kako uveljaviti etično ekonomijo ipd. Novičko in fotografije z dogodka najdete na povezavi: http://www.facebook.com/pages/Ekoci-Ekolo%C5%A1ka-civilna-iniciativa/280321302001496#!/media/set/?set=a.159981737434935.23736.140774006022375&type=1

VSE DOBRO , SREČNO IN USTVARJALNO V SKUPNEM SODELOVANJU POGUMNO NAPREJ Vam želimo: Marjan, Irena, Katarina, Maja , Aleš, Mateja , Iztok, Silvester, Peter, Matjaž, Tadej, Mojca, Stanko, Anamaria, Vesna,Dejan, Zdenka, Ksenija, Marija, Iztok, Vaso… in več tisoč podobno mislečih dobrih ljudi!

DOMAČE JE NAJBOLJ ZDRAVO,Poskrbimo zase, pridelujmo!7DNI, sreda, 21.12.2011, stran 1, 7DNI

7DNI, sreda, 21.12.2011, stran 1, 7DNI, avtor: Taja Kordigel


tema tedna, DOMAČE JE NAJBOLJ ZDRAVO
Poskrbimo zase, pridelujmo!
Kljub temu da so police prodajaln polne hrane, se samooskrba kaže kot nuja, saj je domače boljše in do okolja bolj prijazno kot pridelki, ki jih pripeljejo od daleč. Sistem samooskrbe pa je mogoč samo ob vzajemnosti in solidarnosti.

  s

Priročnik za preživetje

 

 

NASA je vsem svojim uslužbencem poslala tale dopis: PRIPRAVLJENOST V PRIMERU IZREDNIH RAZMER (NARAVNE NESREČE IN TERORISTIČNI NAPADI)

 

Svojim uslužbencem in njihovim družinam priporoča sezname za osebe s posebnimi potrebami (bolniki, invalidi) in za hišne ljubljenčke.

Priporočila za vse potrebno:

 

          v avtu (deke, topla oblačila, sol za posipanje)

          voda (3-dnevna zaloga za vsakega člana gospodinjstva za pitje, pripravo hrane in sanitarne potrebe)

          hrana (vsaj 3-dnevna zaloga na osebo)

          prva pomoč (en komplet doma in drugi v avtu)

          zdravila brez recepta

          pripomočki (papirnati krožniki in skodelice, plastični jedilni pribor; baterije, prenosni radijski sprejemniki, papir in pisalo, vžigalice, šivalni pribor, piščalka, maska, delovne rokavice..)

          higijena (milo, brisače, toaletni papir…)

          obleka in posteljnina (vsaka oseba naj bi se vsaj 1X lahko preoblekla in preobula, delovni čevlji, oprema za dež, spalne vreče, kape in rokavice, toplo spodnje perilo)

          posebne potrebe: . za otroke (mleko, zdravila)

                                      . za odrasle (zdravila, zobni pripomočki, leče, očala, slušni aparat)

                                      . za hišne ljubljenčke (zdravila, voda, hrana, injekcije)

 

          pomembni dokumenti (shranjeni naj bodo v vodoodpornih torbah; zavarovalne police, vrednostni papirji, potni listi, socialna zavarovanja, vozniška dovoljenja, št bančnih računo, št kreditnih kartic in info o službenih kontaktih, rojstni in poročni listi, pomembne tel št)

Vse to naj bo shranjeno v lahko prenosnem kontejnerju, npr plastični kanti. Za primer evakuacije naj bo v avtu še en manjši komplet.

Komunikacijski plan: seznam ljudi, ki jih boš kontaktiral (ime, odnos, datum rojstva, tel št, el naslov)

Tam namreč vedo to kar 99,99% ljudi na svetu ne ve. Tisti, ki še vedno dvomijo v to kar nas dejansko čaka in se tako ne bodo niti minimalno pripravili na prihajujče zadeve utegnejo biti morda neprijetno presenečeni.


Obilo nasvetov pa je najti tudi v knjigi , ki nam uspe kdaj prav priti   Prirocnik za prezivetje

Življenje na smetišču Akamasoa , Jardim Gramacho, projekt Rosario, Marinaleda, Havana – community gardening

Prosim ne sprašujmo se več ali se da kaj naredit v tej družbi, O padru Pedro Opeki je že krožil pps, ki je bil silno navdihujoč, sedaj tudi video Peter (Pedro) Opeka – Bojevnik Upanja. Poglejmo koliko je sposoben   narediti oz. spodbuditi en sam človek, ter se zamislimo koliko smo sposobni narediti kot homogena skupina v sinergiji, seveda če smo to že sposobni, če ne,  potem se nimamo niti pravice pritoževati, edino kar je naše najmočnejše orodje namreč doslej vztrajno zanemarjamo. Naj se besede tega velikega človeka na veliko izpišejo vsakič ko bo govora o tem kaj je smiselno, kaj je treba, kaj je nujno in kako to narediti, še posebej pa vsem ,ki delujejo v dobro ljudi, pa se kdaj znajdejo pred težavami z lastnim egom:” Ko delamo za uboge ne delamo to zaradi nagrade…delamo za dostojanstvo vseh ljudi…ko delamo dan za dnem, iz tedna v teden in leta v leto , vidimo d a je nastal en čudež…hvala bog , da si me izbral za tvoje orodje, da lahko pomagam ljudem ” , sedaj pa vsi dobrodelneži vprašajmo se ali je vse kar delamo vsaj približno s tem v skladu, je Pedro lahko referenca korektnosti?
 na tej povezavi pa je pps , kjer je dost odličnih fotografij ,ki zgodbo prikažejo š e malo bolj ilustrativno
Še ena zgodba z obrobja družbe Jardim Gramacho, največje smetišče na svetu (70% vseh smeti iz Ria prepeljejo na to smetišče, 9.000 ton na dan!), tam se na  veliko presenečenje ne najde gangsterjev, džankijev, dilerjev, prostitutk in kaosa, ampak red in disciplino, pobiralce smeti, catadores, ki svoje delo jemljejo resno in ki so sindikalno organizirani, nevidne delavce, ki nočejo biti nevidni. Smetišče razumejo kot borzo – zbirajo tiste smeti, ki so najbolj iskane. Danes zbirajo plastiko, jutri steklenice, pojutrišnjem staro železo. »Bolje da delamo, kot pa da se prostituiramo.« Sporočilo dokumentarca Življenje na smetišču Waste Land (2010) http://www.youtube.com/watch?v=sNlwh8vT2NU, ki ga je posnela Lucy Walker , je očitno: četudi vsi ti ljudje delajo in živijo na smetišču, kontrirajo vsem stereotipom družbe, ki jih je izrinila tja, v favelo ob babilonskem smetišču, najcenejši kraj za bivanje, kjer je neoliberalna mantra o »nižanju stroškov« prignana do morbidne skrajnosti.
http://www.mladina.si/tednik/201122/zivljenje_na_smetiscu
V priponi pa še enkrat prav tako zelo spodbudna zgodba o Projektu Rosario, vzemite si čas, dovolite si naj vas inspirira dobronamernost.
Pobuda ga. Ane Malenice , županu Marinalede Juan Manuel Sánchez Gordill-u, da prispe v Slovenijo, nam je odprla priloľnost, da model kot ga nam bi prikazal,  prenesemo tudi v Slovenijo (oz. vsaj inf. o tem v slovensko zavest, ki lahko nosi dolgoročne pozitivne posledice). Hkrati je to tudi priloľnost za sodelovanje vseh, ki želimo izrazit (udejanjit) to kar hočemo in ne le tisto česar ne maramo. V trenutni situaciji je ena od poglavitnih prioritet graditi neodvisnost, lokalno samooskrbo na področju prehranske , energetske in ekonomske suverenosti. Španci so po mojem mnenju to uspeli doseči v zavidljivem obsegu, tako nam lahko služi primer Marinalede kot vzor in spodbuda za lokalizacijo.
 

Za vse še enkrat nekaj linkov:

 http://www.mladina.si/dnevnik/27-06-2008-marinaleda_-_alternativa__ki_deluje/

 http://www.mladina.si/tednik/201116/mikel_lezamiz__direktor_izobrazevanja_v_mondragonu__najvecji_kooperativi_na_svetu_v_lasti_zaposlenih

 

ŠE DVA PRIMERA KOOPERATIVE:

1. Gre za Havano na Kubi, ki se je po padcu Sovjetske zveze soočila z veliko teľave pomanjkanja hrane, svoje je dodal ąe ameriąki embargo na uvoz nafte, kar jim je onemogočilo transport hrane iz ruralnih v urbana področja. Ljudje so postali lačni in ker v mestu niso mogli vzgajati ľivine, so pričeli saditi rastline. Drľava je gibanje podprla in brezplačno zagotovila v upravljanje neizkoriąčena mestna zemljiąča tistim, ki bi bili pripravljeni pridelovati hrano. Organizirala je tudi oskrbovalne centre za prodajo semen in drugih potrebąčin. Sedaj polovico vseh sveľih

izdelkov, ki jih Havana porabi, pridelajo znotraj mesta in vse na preprost, BIO način.

http://sustainablecities.dk/en/city-projects/cases/havana-feeding-the-city-on-urban-agriculture

http://72.18.132.73/~organicv/2011/03/planet-cuba-complex-complicated-but-sustainable/

 

2. Odličen, verodostojen, delujoč in sistematično postavljen pilotni  projekt  samooskrbe (predvsem prehranske suverenosti ) Antona Komata http://www.mladina.si/tednik/201114/samooskrba_s_hrano_kot_projekt_mesta_kulture . Pritegnimo k temu sočuteče ljudi , obstoječe sorodne idejne in praktične projekte s področja samooskrbe (lokalne samozadostnosti; energetske in ekonomske suverenosti).

lp Marjan