S E Z N A M
avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin*
I
Ta seznam (v nadaljnjem besedilu: seznam sort) se objavlja za potrebe izvajanja ukrepa pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin v skladu s predpisi, ki urejajo Program razvoja podeželja 2004–2006.
II
Seznam sort predstavlja ohranjevalne sorte kmetijskih rastlin, ki vključujejo domače in udomačene sorte teh rastlin.
III
V skladu z drugim in tretjim odstavkom 18. člena pravilnika o postopku vpisa sorte v sortno listo in vodenju sortne liste (Uradni list RS, št. 38/03, v nadaljnjem besedilu: pravilnik) je domača (avtohtona) sorta tista sorta ali populacija določene vrste kmetijskih rastlin, ki je nastala iz avtohtonega izvornega genskega materiala in ni bila načrtno žlahtnjena ter se prideluje, vzdržuje in razmnožuje v Republiki Sloveniji. Domača sorta je tudi sorta, ki je bila požlahtnjena v Republiki Sloveniji pred več kot 15 leti oziroma pri vinski trti in sadnih vrstah pred več kot 30 leti in se semenski material te sorte v Republiki Sloveniji še prideluje, vzdržuje oziroma razmnožuje.
Avtohtone in domače sorte kmetijskih rastlin vključujejo:
IV
V skladu s četrtim odstavkom 18. člena pravilnika je udomačena ali tradicionalna sorta starejša sorta tujega porekla, ki se v Republiki Sloveniji prideluje že več kot 15 let oziroma pri vinski trti in sadnih vrstah več kot 50 let in je dobro prilagojena na slovenske pridelovalne razmere. Vzdrževanje sorte oziroma pridelava semenskega materiala udomačene sorte mora potekati v Republiki Sloveniji.
Tradicionalne sorte kmetijskih rastlin vključujejo:
V
Opis avtohtonih, domačih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin, navedenih v točkah III. in IV., je kot priloga sestavni del tega seznama.
VI
Ta seznam se uporablja za obravnavo in odločanje o vlogah, vloženih skladno s predpisi iz točke I. tega seznama.
VII
Ta seznam se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 321-205/2003-15
Ljubljana, dne 26. marca 2004.
EVA 2002-2311-0258
mag. Franc But l. r.
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
* Ta seznam se vsebinsko nanaša na Uredbo Sveta (ES) 31999R1257 (UL L 160/80, 26. 6. 1999) in Uredbo Komisije (ES) 32002E0445 (UL L 74/1, 15. 3. 2002).
Raznovrstnost in pomen avtohtonih sort kmetijskih rastlin
Kaj vse smo pridelovali doma včasih in kaj danes?
Veliko tistih, ki štejejo več kot 30 let se spominja pridelovanja zelenjave svojih staršev iz otroštva. Danes tega otroci v veliki večini ne vidijo več. Hrana se pridela v trgovini, tam pa jo starši z nakupovalnimi vozički naberejo.
Sledljivost je velik izziv vseh ponudnikov zdrave prehrane in nekaterim ga uspe upoštevati bolje kot drugim.
Projekt „Od vil do vilic“ je javnomnenjska raziskava, ki jo je Ministrstvo za zdravje naročilo Zvezi potrošnikov Slovenije zaradi ocene potrošnikov do zdrave hrane. Ali potrošnik npr. ve od kod je izdelek in kako je bil pridelan. Ljudje širom Evrope imajo vedno bolj podobne jedilnike. Hrana ni več raznolika, ni več pestrosti, simptomi pa povsod precej podobni.
Valvazor v Slavi Vojvodini Kranjski, ki je izšla leta 1689, poroča o pšenici, iz katere kmetje delajo škrob, o ajdi in postopku predelave ajdove kaše, o sirku, fižolu, čičeriki in cizari. Poroča o več sto vrstah jabolk na Kranjskem. Piše tudi o breskvah, ki jih kmetje posušijo, kutine, iz katerih pripravljajo kutinov sir in o raznolikih vrstah oreha. Ljudje so si iz različnih vrst rastlin pridelali hrano, obleko (lan, konoplja) in različne izdelke (sirek, konoplja).
Z industrializacijo kmetijstva so kmetje izgubili osnovne veščine v pridelovanju hrane. Izgubili so znanja, ki so jih predniki pred njimi nabirali in zbirali dolga stoletja z opazovanjem luninih men in drugih pojavov na nebu. Kmetijstvo se je spremenilo v agrobiznis, kmetje pa v združenje delavcev. Z zeleno revolucijo je nekaj “super semen” nadomestilo pestro raznolikost lokalno prilagojenih semen, ki so jih hranili kmetjesami.
Kaj pomenijo avtohtone sorte?
Ohranjanje značilne kulturne krajine, ki je povezana s pridelavo določenih vrst in sort kmetijskih rastlin na krajevno običajen način.
Domača avtohtona sortaje nastala iz avtohtonega izvornega semena in ni bila načrtno žlahtnjena in se predeluje, vzdržuje in razmnožuje v RS.
Domača sorta je tudi sorta, ki je bila požlahtnjena v RS pred več kot 15 leti, oz. če gre za vinsko trto ali sadne vrste pred več kot 30 leti in se seme te sorte še prideluje, vzdržuje in razmnožuje.
Udomačena (tradicionalna) sorta je starejša sorta tujega porekla in se prideluje v RS že več kot 15 let oz. v primeru vinske trte ali sadnih vrstah več kot 50 let in je dobro prilagojena na slovenske razmere.
EU je prav zaradi tega razvila pojem ohranjevalne sorte, ki starim avtohtonim in udomačenim sortam omogoča vpis v sortno listo, z vpisom pa je omogočeno trženje in ohranjanje takšnih semen. Ta semena so gotovo najbolj zanimiva za ekološke kmetovalce, njihovo uporabo pa vzpodbuja tudi država.
Zakaj je sploh potrebno ohranjati avtohtone vrste?
Svetovna trgovinska organizacija je razširila patente na žive organizme, vključno s semeni. Tako smo dobili globalni instrument za biotehnologijo in semensko industrijo, da pridobijo monopol nad semeni v industrializiranem svetu. Najhujše posledice tega so doživeli v Indiji.
Primer: Indija The Bija Yatra campaign želi zaščititi kmetove pravice, da sam upravlja s svojimi semeni. To želijo doseči s političnim ozaveščanjem in mobiliziranjem javnega mnenja nasproti mednarodnim pritiskom.
Organizacija Navdanya, ki jo vodi Vandana Shiva, doktorica fizike, je pionir ohranjanja biodiverzitete v Indiji in je vzpostavila gibanje za zaščito malih kmetov s promocijo ekološkega kmetovanja in pravične trgovine, da zagotovi zdravo, raznoliko in varno hrano. Nobelova nagrajenka Vandana Shiva na posestvu Navdanya na rodovitnih tleh Himalaje hrani semena. V Indiji so se namreč kmetje zadolževali podjetjem kot je Monsanto, ogromna korporacija, ki imajo licenčne pravice do semen. Njihova politika je sledeča: razvijejo nove gene in tako dobijo čisto nova semena in tudi živali. Potem s kmetom podpišejo pogodbo, ki jih zavezuje k uporabi semen v tekočem letu, naslednje leto jih morajo spet kupiti, prepovedano je razmnoževanje semen(podobno kot copyright)…Kmetje dolga ob slabi letini niso morali odplačati in v tem času je bilo v državi v Indiji ogromno samomorov. To je omenjeno gospo privedlo do tega, da je začela reševati ogoljufanega kmeta in kulturno in naravno bogastvo Indije, ki se skriva v avtohtonih semenih.
Ljudje so mnenja, da so le hibridi in nove sorte moderne, napredne, odporne, da imajo visoke hektarske donose in se ekonomsko izplačajo. Vse to s kratkoročnega vidika. Pozabljamo pa na prednosti starih avtohtonih sort: odpornost, boljša in bolj pestra hranilna sestava (produkti sekundarne presnove), možnost pridelave lastnih semen, prilagojenost na krajino, podnebje.
Menda je včasih skoraj vsaka vas imela svojo sorto fižola, pšenice, krompirja. Bilo je veliko različnih sort, danes pa prehranimo svet s štirimi vrstami pšenice in nekaj vrstami riža. Tako smo izgubili ogromno pestrost različnih rastlinskih sort, nekaj za vedno.
Prilagajati na Hibridi so prilagojeni in uspešni v določenih pogojih, zaradi prečiščenih genov (podobno kot čiste pasme domačih živali) niso pa sposobni izražati drugačnih lastnosti in se različne spremenjene razmere. Zato so manj odporni. Npr. domača sorta jabolk ima velik razpon lastnosti, ki se trenutno ne izražajo, lahko pa pridejo na dan ob različnih spremembah. Pri nas se s to tematiko ukvarja Mihaela Černe.
Ime tega problema: genska erozija
Rastlinska genska erozija pomeni izgubo raznovrstnosti in je hitrejša od izgube živalskih genskih virov. Kemijsko kmetijstvo in genski inženiring ogrožata javno zdravje in znižujeta hranljivost. Stroški produkcije, ki so povezani s hibridi, genskimi semeni in kemikalijami vsako leto bolj zadolžujejo kmete.
Semenske banke
Začetki zbiranja semen v Sloveniji
Že leta 1915 so v Švici ugotovili v triletnih primerjalnih poskusih, da je Kranjska črna detelja trpežnejša in odpornejša proti nizkim zimskim temperaturam v primerjavi s sortami iz Bavarske in Švice.
Iz Slovenije so izvažali seme zelja, sorte Ljubljansko, seme Kranjske črne detelje. V Beltincih pa so med obema vojnama žlahtili sorte žit, krmne in industrijske rastline.
Naši predniki so sorte poimenovali glede na kraj, kjer so jih gojili, npr. Kranjska črna detelja, Bohinjska trdinka, Kranjska podolgovata repa, Besniška voščenka. Po drugi svetovni vojni so pričeli še z žlahtnjenjem in vpisovanjem v sortno listo. V obdobju po osamosvojitvi Slovenije je bilo vpisanih 55 sort.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je leta 1995 imenovalo Komisijo za pripravo in izvajanje programa Slovenska rastlinska genska banka (SRGB) in tako ustanovilo rastlinsko gensko banko.
SRGB je programske narave in združuje usklajene programe ohranjanja in proučevanja RGV na Kmetijskem inštitutu Slovenije iz Ljubljane, Biotehniški fakulteti, Oddelku za agronomijo iz Ljubljane in Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije iz Žalca. Posamezni skrbniki (kuratorji) iz navedenih organizacij so odgovorni za posamezne vrste kmetijskih rastlin. Izdelana so merila za vrednotenje posameznih del, sprejetih v programu, ki zajema ohranjanje, proučevanje po deskriptorjih, razmnoževanje, pripravo semena za dolgotrajno hranjenje v centralni genski banki in delovni zbirki za srednje ali kratkoročno hranjenje, vnos podatkov v podatkovno zbirko in vodenje v registru.
V SRGB deluje enoten dokumentacijski in informacijski sistem, ki je po internetu povezan z mednarodnimi podatkovnimi bazami v okviru evropskega projekta EPGRIS. Tako ima vsaka rastlina nekakšen potni list, ki zajema vse podatke za obdelavo in izdelavo podatkovne zbirke. Primer: MEDPLANT na Biotehniški fakulteti: genska banka zdravilnih in aromatičnih rastlin za ohranjanje in vrednotenje avtohtonih virov prezrtih rastlin.
Način hranjenja semen v semenski rastlinski banki
Ex situ kolekcije vzorcev: zunaj naravnega okolja v hladilnih omarah je namenjen trajnemu hranjenju (nad 50 let) semen je ohlajen na -20 stopinj C, velik je 24 m3. Tu hranijo svoja semena vsa inštitucije, ki sodelujejo v programu. Seme osušijo, tako da vsebuje 7% vlage, očistijo ga in stehtajo. Del vzorca gre v trajno hranjenje kot osnovni vzorec, cca. 5000 semen, odvisno od velikosti semen. Preostali del shranijo kot delovni vzorec (10 do 20 let) pri 4 stopinjah C. Seme je shranjeno v aluminijastih vrečkah ali steklenih kozarcih. Pred tem je potrebno vzorec poslati še na analizo čistote, vlage in kalivosti. Pri trajnem hranjenju je potrebno spremljati kalivost in velikost vzorcev, ko kalivost pade pod 75 % ali če število semen pade pod polovico, ga morajo ponovno razmnožiti.
In situ oz. In vivo nasadih: v naravnem okolju na kmetiji (Šlibar, ajda) ali na laboratorijskih poljih BF, drevesa se hranijo v nasadih.
In vitro rastlinice: prevod pomeni v epruveti, kjer male rastlinice razmnožujejo in opazujejo, ter hranijo.
Svetovna semenska banka na Norveškem:
– 26. september 2007 otvoritev,
– najbolj severni otok Svalbard je na pol poti med celinsko Norveško in severnim tečajem
– prvi primer riž iz Kenije,
– pričakujejo okoli 4 milijone edinstvenih vrst primerkov semen v nekaj letih.
– Skladiščni prostori bodo ostali v norveških rokah, ker so oni projekt v celoti financirali (6,4 milijone EUR), vzdržujejo ga pa različne države, semena pa ne bodo norveška last. Vrnili jih bodo v primeru, če bodo primerki originalnih semen izgubljeni.
– V načrtu je ustanovitev mednarodnega sveta, ki bo zastopal interes uporabnikov in bo bedel nad delovanjem.
– Hranijo semena pod zemljo v high tech hladilnicah, zaščitene pred sevanji, jedrskimi napadi, nesrečami, potresno varne
– Zaradi permafrosta bodo semena še dolgo ohranila svojo kalitveno sposobnost, četudi bi odpovedal sistem umetnega hlajenja.
– Dodatno varovalo pri ohranjanju zalog hrane po svetu.
– Izguba teh semenskih zbirk oziroma rastlinske genetske pestrosti pa bi dejansko pomenila ne le izgubo naravne pač pa tudi svetovne kulturne dediščine.
– Zavetišče so zgradili okrog 130 metrov globoko v skalnem pobočju in leži približno 140 metrov nad morjem, tako da ga ne more ogroziti tudi popolna stalitev ledu na obeh tečajih; zgrajeno je tako, da brez škode zdrži tudi eksplozijo atomske bombe.
Slovenska polja so bila do začetka 50ih let posejana samo z domačimi sortami koruze, izredno kakovostnimi, s trdim zrnjem, zgodnejše in dobro prilagojene našim rastnim razmeram. V 50ih letih se je začelo širjenje tujih, predvsem ameriških hibridov, ki so bili večina tipa zobank, poznejši in neprilagojeni slovenskim razmeram. Da se domači material ne bi skrižal s tujim, se je začelo zbiranje domačih sort po Sloveniji. Zbrana avtohtona semena so se ves čas dopolnjevala, preučevala in požlahtnjevala.
Na biotehniški fakulteti so z žlahtnjenjem starih domačih sort ajde uspeli ohraniti ajdo,sorto Darja (žlahtnjena z ruskimi sortami) in Siva (žlahtnjena izključno z domačimi sortami). Ajda, ki jo je v pravljici opisoval Hans Christian Andersen, Danec po rodu, je v tej deželi popolnoma izginila. Vskočila je slovenska genska banka in pomagala s sorto Darja, ki jo je hranila. V ameriški reviji so to isto ajdo vzeli za podatke o ustreznosti ajde v prehrani bolnikov s sladkorno boleznijo in v prehrani zdravih ljudi.
Kaj lahko sami naredimo?
V sklopu zaščitenih izdelkov poznamo izdelke z geografskim poreklom, izdelke s tradicionalnim ugledom, Dobrote s slovenskih kmetij, ki so znak višje kakovosti. Moderno in tudi modro se je zdravo prehranjevati, oz. jesti živila, ki jih poznamo in vemo od kod so. V današnjem času je nujno izbirati. Cena ni nujno glavni razlog odločitve za slabšo kvaliteto hrane, saj ob stalni rasti cen hrane razlika niti ni več tako velika, če pa vzamete za merilo tudi hranljivost pa gotovo ne boste posegali več po osiromašeni hrani.
Upamo, da smo opozorili na pomen avtohtonih rastlinskih sort in pomembnost uživanja lokalno pridelane hrane, po možnosti ekološke.
Hranite torej semena iz svojih vrtov in čim manj posegajte po kupljenih, uživajte v razkošju lastno pridelanih pridelkov in izmenjujte si semena s sosedi.
1. Geografsko poreklo.
2. Tradicionalni ugled.
3. Višja kakovost in druge poseben označbe.
4. Ekološko ali stare sorte ali oboje.
5. Zaščita in ohranjanje avtentičnih slovenskih proizvodov na trgu.
6. Zbiranje avtohtonih sort semen z naših vrtov ali od ekološkega kmeta.
7. Žlahtnenje sort na kmetijah.
8. Nakup semena od ekoloških kmetov in ne v semenarnah.
9. Zaščititi izdelke, ki so narejeni iz slovenskih sort in po tradicionalnem postopku z ekološkim kmetovanjem zahtevnejšim kupcem.
10. Seznanjati širšo javnost s starimi sortami in tradicionalnimi postopki.
Konkurenčna prednost gostišča s tradicionalnimi gorenjskimi jedmi, pripravljenih iz ekološko pridelane hrane na tradicionalen način.
Stare sorte, ekološka kmetija Šlibar
Zgleden primer je ekološka kmetija, kjer gojijo avtohtono sorto črne ajde. Sami so predlagali črno ajdo za zaščito avtohtonosti. V ta namen je BF iz Ljubljane na njihovih poljih in na še nekaterih drugih lokacijah kot primer in situ oz. nasada v naravi primerjala različne sorte ajde.
Ali so slovenske avtohtone pasme/sorte domačih živali/rastlin zaščitene tudi na ravni Evropske unije?
Prepovedano je iztrebljati avtohtone pasme, vpišejo se v register avtohtonih pasem.
Na ravni Evropske unije ne obstaja nobena registrirana avtohtona pasma/sorta, saj je avtohtonost pasem/sort vezana na ozemlje posamezne države članice in ne na celotno področje Unije.
“….dokazi o resnični zgodovini človeštva, ki naj bi bila precej drugačna, kot so nas učili v šoli, so tako trdni, da se bodo čez petdeset let ljudje smejali tistim, ki se danes smejejo njim. Če pa se iz odkritij o starodavnih, visoko razvitih civilizacijah ne bomo naučili ničesar, je prav mogoče, da se čez petdeset let ne bo smejal nihče….” Iz intervjuja Alje Tasi s četverico predavateljev kongresa
Posredujemo nekaj objav v medijih s kongresa Piramide in starodavna tehnologija
Verjetno vsem , ki niste uspeli osebno prisostvovati na takem zgodovinsko prebojnem kongresu, vseeno dobrodošlo
Pobude Vladi iz Posveta semen na Agri: Povečajmo samooskrbo z varno hrano, semeni in dobrinami s konkretnimi ukrepi in merljivimi cilji
Štafeta semen- novo šolsko leto-nova priložnost, da naučimo otroke znanj za življenje
Eko civilna iniciativa Slovenije – Štafeta semen, Amarant in sodelujoči na Posvetu semen na Agri 28.8 2014 so se zbrali na Posvetu semen na Agri.
S tvornim sodelovanjem so dobili mnogo odgovorov, porajala so se številna vprašanja. Skupna odločitev je bila, da se iz Posveta pošljejo Pobude vladi za nadgradnjo področij s konkretnimi ukrepi, ki bodo omogočala večjo samooskrbo z varno hrano in semeni kot temelju samooskrbe v prihodnosti.
Na Posvetu o semenih – Štafeta semen s tematiko kako pridelati in ohraniti več semen, ki imajo preživitvene sposobnosti je sodelovalo veliko udeležencev, tudi predstavniki stroke, politike predstavniki nevladnih organizacij, predstavljene so bile dobre prakse. Več info na: https://ekoci.si/?p=2543
Posveta se je udeležila tudi mag. Tanja Strniša, državna sekretarka Ministrstva za kmetijstvo in okolje in Jožica Cvelbar, predstavniki UVHVVR, Sektor za zdravje rastlin in rastlinski semenski material, Marinka Pečnik in Tomislav Bošnjak, Fanči Perdih Amarant, dr. Jelka Vozlič iz Kmetijskega Inštituta Slovenije, sodelovali so ljudje iz prakse; Maja Klemen Cokan ,Peter Cvan, Slavko Turšič, sodelovali so sodelujoči v Bazi znanja Štafete semen Meta Vrhunc in mag. Nataša Ferant ter številni drugi udeleženci, povezovala pa Irena Rotar, Ekoci.
Udeleženci so se seznanili s tematiko in se odločili, da podajo pobude za nadgradnjo področja s konkretnimi aktivnostmi, ki bodo pomagala urediti področja, ki podpirajo želeni cilj: samooskrbo z zdravo, varno hrano, pravimi semeni in dobrinami. Čeprav je bil naslov « Posvet o semenih«, menimo, da je najpomembnejše ozaveščanje o zdravi prehrani, ki vpliva na zdravje in blagostanje Slovencev, pridelava avtohtonih domačih in tradicionalnih vrt semen je le ukrep, ki to podpira. V sistemu globalizacije so prav semena zelo na udaru, konvencionalni kmetje so odvisni od hibridnih semen, ki so vezana na intenzivno mineralno gnojenje, kar posledično prinaša odvisnost proizvodnje hrane, oskrbe s semeni, pesticidi ipd. Pritiski za uvajanje semen GSO v celi Evropi so čedalje večji, podnebne razmere so del vsakdana, gospodarske in politične razmere narekujejo,da moramo biti čim bolj samooskrbni. Ugotavljamo, da slovenske genske banke semena le hranijo, ne poskrbijo pa za živo ohranjanje semen, da je pomanjkljivo ozaveščanje javnosti in da so pomanjkljivosti v izobraževalnem procesu. Potrebno bo več pozornosti in izvedbenih aktivnosti na področjih GSO, potrebni bodo konkretni ukrepi k vzpodbudam za semenarstvo in za čim bolj sonaravno pridelavo hrane in ureditev ustrezne zakonodaje
Ugotavljamo, da so sicer v naslednjem programskem obdobju predvideni številni ukrepi, vendar menimo, da brez konkretnih in merljivih ciljev ne bodo učinkoviti. Zato smo skupaj z sodelujočimi v Bazi znanja Štafete semen pripravili in poslali 30 pobud Vladi-Ministrstvu za okolje in prostor (Mko) in Kmetijskemu odboru Državnega zbora z naslovom: »Pobude Vladi iz Posveta semen na Agri:Povečajmo samooskrbo z varno hrano, semeni in dobrinami s konkretnimi ukrepi in merljivimi cilji«
V Pobudah, ki smo jih pripravili na podlagi razprav na Posvetu semen skupaj s sodelujočimi v Bazi znanja Štafete semen- udeleženci Posveta, predlagamo vzpodbude za semenarstvo, ukrepe za čim bolj sonaravno pridelavo hrane in ureditev ustrezne zakonodaje za Slovenijo brez GSO, kontrolo posevkov s kontaminacijo GSO organizmov, predlagamo, da se Tradicionalni slovenski zajtrk uvedejo varna ekološka živila in živila brez GSO, da genske banke poskrbijo za »živo« ohranjanje semen. Predlagamo, da se naredi petletni plan samooskrbe v rednih in izrednih razmerah ter okrepi obveščanje javnosti, konkretizirajo vzpodbude za semenarstvo, uvrstitev izvedbenih ukrepov v procesih izobraževanja na vseh področjih in številni ostali predlogi, ki so predstavljeni tudi na spletni strani Eko civilne iniciative Slovenije: https://ekoci.si/?p=2546
Dne 2.9 2015 so nam iz Ministrstva za kmetijstvo in okolje sporočili ,da so se odločili da bodo Pobude upoštevali v največji možni meri, kar pa bomo seveda sproti spremljali in o tem obveščali javnost.
2. Štafeta semen – novo šolsko leto – priložnost da naučimo otroke znanj za življenje
Na Posvetu so bili predstavljeni pozitivni učinki dosedanjega angažiranja civilnega prebivalstva na področju ohranjanja in izmenjave avtohtonih domačih in tradicionalnih semen, ki je ob tej priliki predala tudi letošnja zbrana semena sodelujočih v Štafeti semen v gensko banko Slovenije dr. Jelki Vozlič iz Kmetijskega inštituta Slovenije. Pri zbiranju semen so bili izredno prizadevni mentorji v osnovnih šolah in vrtcih, ki so vzpodbudili otroke k sejanju in zbiranju semen ter v izobraževalne procese uvajali temelje samooskrbe in trajnostni razvoj, katerega temelj je zdravo seme.
Novo šolsko leto je priložnost da se v Štafeto semen vključijo vrtci, šole in posamezniki. Uradni pričetek Štafete semen se prične sicer v naslednjem letu na prvi pomladni dan, vendar sodelujoči ravno v tem času pobirajo semena, čez zimo delajo gredice, pripravljajo tla, čistijo semena, planirajo aktivnosti za naslednjo šolsko leto ali programsko obdobje . Zato je prav, da vodstva izobraževalnih programov že sedaj vključijo v svoje dejavnosti aktivnosti in znanja, ki bodo resnično pomembna za otroke in vse nas, da v prihodnosti ne bomo lačni.
Sodelovanje v Štafeti semen ni zahtevno. Štafeta semen- aktivnosti somišljenikov gibanja za sajenje, izmenjavo in ohranjanje avtohtonih domačih in tradicionalnih vrst semen zelenjave, poljščin zelišč in sadnih vrst Slovenije intenzivno potekajo po vsej Sloveniji. Sadijo in sejejo v šolah in vrtcih, semena izmenjujejo v okviru društev in organizacij ter posameznikov, prizadevanja za samooskrbo so vsa močnejša in čedalje več semen je v rokah ljudi in posajenih kar je osnovni cilj Štafete semen. Sodelujoči v Štafeti semen 11 zrn semen posejejo, 11 zrn izmenjajo in 11 pošljejo v hrambo za gensko banko Kmetijskemu inštitutu Slovenije. Podpora sodelujočim je v Bazi znanja strokovnih institucij in strokovnjakov iz nevladnih organizacij, ter izvedbenih delavnic in na dogodkih. Sodelujoči mentorji in organizatorji na Pozitivnih točkah Štafete semen dobijo Priznanje za sodelovanje v Štafeti semen. Ekoci o dogodkih sproti obvešča javnost preko spletne strani, Fb portala Štafeta semen in Sporočil za javnost.. Kaj vse pa so že ljudje ustvarili v Štafeti semen pa si lahko ogledate tudi na spodnji povezavi ali pošljete vprašanja na naslov Štafeta semen:ekoci.si@gmail.com; https://www.google.si/search?q=%C5%A1tafeta+semena&biw=1366&bih=651&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ei=GzYJVOXyFse-O7iTgLgP&sqi=2&ved=0CAYQ_AUoAQ
Zahvaljujemo se sodelujočim na Posvetu semen sodelujočim gostom, angažirani publiki, somišljenikom in sodelujočim v Bazi znanja Štafete semen pri pripravi Pobud Vladi.
GIBANJE ZA SEJANJE, IZMENJAVO TER OHRANJANJE AVTOHTONIH, TRADICIONALNIH IN DOMAČIH VRST SEMEN IN SADIK ZELENJAVE, POLJŠIN, ZELIŠČ IN SADNIH VRST V SLOVENIJI
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
Minister mag. Dejan Židan
Državna sekretarka mag. Tanja Strniša
POBUDE VLADI IZ POSVETA O SEMEN
Povečajmo samooskrbo z varno hrano,semeni in dobrinami s konkretnimi ukrepi in merljivimi cilji
Ekoci-Eko civilna iniciativa Slovenije: Dne 28. 8. 2014 je na sejmu Agra v Gornji Radgoni v okviru projekta Štafeta semen potekal Posvet o semenih. Posvet je bil dobro obiskan, na njem so sodelovali zainteresirani udeleženci, predstavniki stroke in politike nevladnih organizacij in angažirani ljudje iz prakse. Posveta se je udeležila tudi mag. Tanja Strniša, državna sekretarka Ministrstva za kmetijstvo in okolje in predstavniki UVHVVR, Sektor za zdravje rastlin in rastlinski semenski material. Na Posvetu je bila slovesna predaja avtohtonih , domačih in tradicionalnih vrst zbranih semen, ki so jih zbrali sodelujoči v Štafeti semen za gensko banko . Predana so bila dr. Jelki Vozlič iz Kmetijskega inštituta Slovenije. Udeleženci so se seznanili s tematiko in se odločili , da podajo pobude za nadgradnjo področja s konkretnimi aktivnostmi, ki bodo pomagala urediti področja, ki podpirajo želeni cilj: samooskrbo z zdravo, varno hrano, pravimi semeni in dobrinami.
Čeprav je bil naslov :« Posvet o semenih«, menimo, da je potrebno v ospredje dati ozaveščanje o zdravi prehrani, ki vpliva na zdravje in blagostanje Slovencev, pridelava avtohtonih domačih in tradicionalnih vrt semen je le ukrep, ki to podpira. Ugotavljamo, da so v naslednjem programskem obdobju predvideni številni ukrepi za vzpodbuditev samooskrbe in vzpodbude za semenarstvo. V kolikor želimo, da bodo ukrepi res zaživeli v praksi menimo, da bo potrebno nekatere področja še nadgraditi s čim boljšo operativno izvedbo s konkretnimi merljivi cilji. Ugotavljamo, da slovenske genske banke semena le hranijo, ne poskrbijo pa za živo ohranjanje semen, da je pomanjkljivo ozaveščanje javnosti in da so pomanjkljivosti v izobraževalnem procesu,. Potrebno bo več pozornosti in izvedbenih aktivnosti na področjih GSO. Predlagamo vzpodbude za semenarstvo, za čim bolj sonaravno pridelavo hrane in ureditev ustrezne zakonodaje..
V sistemu globalizacije so prav semena zelo na udaru, konvencionalni kmetje so odvisni od hibridnih semen, ki so vezana na intenzivno mineralno gnojenje, kar posledično prinaša odvisnost proizvodnje hrane, oskrbe s semeni, pesticidi ipd. Pritiski za uvajanje semen GSO v celi Evropi so čedalje večji. Glede na to, da smo izgubili že 85 % avtohtonih domačih in tradicionalnih semen, ki jih kmet lahko leto za letom seje, so potrebna skupna prizadevanja, da čim več kvalitetnih lastnih semen pridelamo doma in ohranimo čim več starih vrst, ki jih je potrebno vzdrževati in s tem omogočiti čim bolj sonaraven način pridelave hrane. Na pobudo udeležencev posveta smo pripravili pobude za Vlado z namenom, da se le-te upoštevajo pri nadaljnjem delovanju in sprejemanju ukrepov.
SAMOOSKRBA IN OZAVEŠČANJE JAVNOSTI O ZDRAVI PREHRANI
Glede na to, da se samooskrba s hrano na nekaterih področjih podhranjena , glede na podnebne spremembe in aktualna svetovna dogajanja dajemo naslednje pobude:
da se izvede na ravni države plan samooskrbe z akcijskimi cilji za redne in izredne razmere vsaj za pet let vnaprej;
da se dodeli dodatna stimulacija kmetom, ki bodo pridelovali hrano iz avtohtonih, domačih in tradicionalnih vrst semen na ekološki način oz. ukinejo subvencije za kmete, ki pridelujejo okolju, ljudem in živalim škodljivo hrano;
da se vzpodbudijo aktivnosti na področju samooskrbe s sadjem za pridelavo različnih vrst sadja–lupinarji, koščičarji in jagodičevja, kjer samooskrba ni zadostna,
potrebno je povečati aktivnosti za povečanje pridelave žitaric,
da se pripravi ustrezna zakonodaja, ki bo omogočala na prodajne police in javne zavode uvrstiti slovenska sonaravno pridelana živila-jabolka visokodebelnih sort jabolk – nekalibrirana jabolka ipd..
da Vlada s konkretnimi aktivnostmi v procesu izobraževanj vzpodbudi odnos do zdrave, predvsem ekološko pridelane hrane s spodbujanjem izobraževanj o zdravi prehrani po šolah (delavnice, šolski vrtovi), društvih, delavskih univerzah, dodatna izobraževanja za kuharice in organizatorje prehrane v javnih ustanovah ter organizira aktivnosti ozaveščanja semenarstva slovenskih avtohtonih in tradicionalnih sort , vzpodbujajo se naj dodatna izobraževanja za kmetijske svetovalce ter za kmete, tečaji za pridelavo in uporabo zelenjave in semenarstvo,
da Ministrstvo za kmetijstvo spodbudi marketinško akcijo o zavedanju pomena zdrave in varne hrane, kaj pomeni hrana brez GSO in o pomenu semen ter ozavešča ljudi o realnem stanju (globalizacija, ruski embargo, podnebne spremembe, naravne in umetno povzročene podnebne spremembe, skratka vse spremembe, ki kakorkoli vplivajo na kmetijsko proizvodnjo in varno hrano ter osnovne dobrine.) ;
da se vzpostavi spodbujevalni in izobraževalni proces z vključitvijo brezposelnih ljudi, socialnega dela in prostovoljnega dela na področju kmetijstva,
da se vzpodbudi postavitev manjših rastlinjakov- tudi na področju samooskrbnega gospodinjstva,
glede na podatek, da je bilo oktobra 2013 kmetijsko, pokojninsko invalidsko in zdravstveno zavarovanih le dobrih 6100 kmetov od skupaj 60.000 prejemnikov neposrednih plačil, podajamo pobudo za intenzivno povečanje vzpodbud prav za ekološko kmetovanje in ekološko semenarstvo ter usmerjenost k tržni pridelavi slovenskih ekoloških živil, po katerih je izredno povpraševanje in je velika tržna priložnost za kmete in nova zelena delovna mesta,
da se v samooskrbo vključi tudi samooskrba z zdravimi osnovnimi dobrinami – zelo je povečano zdravstveno tveganje ljudi, prisotne so alergije, trajne neozdravljive bolezni alergije ,ipd.
V večini smo za osnovne dobrine na področju tekstila, obutve ipd, odvisni od uvoza, zato je potrebno zagotoviti osnovne surovine za izdelavo v Sloveniji in vzpostaviti proces proizvodnje tudi teh dobrin v Sloveniji, kar bo pomenilo več delovnih mest in zagotavljanje samooskrbe tudi na področju teh osnovnih dobrin.
da se učvrsti medresorsko usklajevanje posameznih zakonov, ki sinergično vplivajo na proizvodnjo hrane s skupnim ciljem pozitivno naravne zakonodaje, pravilnega ozaveščanja, poenostavitev zakonodaje za izvajanje dejavnosti, in vzpostavitev reda in ne birokracije in kaznovanja na področju samooskrbe z varno hrano.
SEMENA GSO
Kljub temu, da Slovenija še ni dovolila setev in pridelavo semen z GSO, ampak so lahko GSO prisotni le v krmi, dajemo pobude za nadgradnjo področja:
da vlada še naprej skrbi in izvede vse ukrepe, da semen z GSO n bo mogoče sejati v Sloveniji,
da se takoj uredijo postopki za ureditev popravka prepovedi uporabe brez GSO v KOPOP PRP2014-2020;
da se nemudoma pristopi k monitoringu naključnih kontrol prisotnosti GSO v posevkih koruze, oljne ogrščice,soje in križnic ob cestah in železnicah in tako vzpostavi red na področju morebitne kontaminacije rastlin z GSO;
da vlada izda ukrepe, ki bodo omogočili označevanje mesa živali, ki niso bile krmljene s krmili, katera vsebujejo GSO ter omogoči promocijo oz. ozaveščanje javnosti;
da se nemudoma izda ukrep, da morajo vse genske banke v Sloveniji od 2015 dalje v obvezen pregled semen vključiti poleg že obstoječih analiz tudi analize o prisotnosti GSO;
da se pri aktivnosti »Tradicionalni slovenski zajtrk« daje poudarek k zdravim živilom brez GSO in eko živilom.
3. GENSKE BANKE
Glede na to, da je glavna naloga Slovenskih genskih bank ohranjevanje in hranjenje semen avtohtonih sort, je potrebno sprejeti nujno zavezo:
da se Slovenska rastlinska banka (SRGB) zaveže, k »živemu« ohranjanju avtohtonih, domačih in tradicionalnih vrst semen. Do sedaj genske banke niso zavezane, da skrbijo za ohranjevanje vrste v živo in reprodukcijo semen ampak samo za hranjenje semena- V kolikor se semena posamezne sorte ne razmnožujejo, jih na trgu ni in jih ljudje ne morejo kupiti..
Predlagamo, da je največji poudarek na žitaricah, krompirju in fižolu ter ostalih rastlinah, kjer je samooskrba najnižja, pogoji za pridelavo v Sloveniji pa ugodni.
SRGB naj pripravi spiske vsaj 100 vrst semen iz katerega bodo lahko zainteresirani udeleženci izbrali vrsto semena in ga tudi dobili, da bodo lahko sejali semena za tržno pridelavo.
SRGB se zaveže, da bodo poskrbele za sejanje, ohranjevanje in skrb za čim večjo reprodukcijo avtohtonih, domačih in tradicionalnih vrst semen,
da se v procesu monitoringa kontrole semen z GSO vzpostavi tudi obveščanje javnosti v primeru zaznave kontaminacije rastlin z GSO v slovenskem prostoru in da se v genskih bankah hranijo izključno kontrolirana semena brez kontaminacije GSO,
da se zato področje namenijo dodatna finančna sredstva, istočasno pa se naj vzpostavi sistem plačil genskih bankam glede na učinke njihovega dela.
4. VZPODBUDE ZA SEMENARJANJE IN ZAKONODAJA ZA RAZVOJ SEMENARSTVA V SLOVENIJI
V naslednjem programskem obdobju so predvidene vzpodbude za semenarjenje
Da bo zadeva zaživela v praksi, dajemo naslednje pobude:
da se pripravi enoten dokument kjer bodo navedene vse potrebne informacije, kaj vse je potrebno upoštevati, da postaneš pridelovalec semena, katero zakonodajo je potrebno upoštevati in da se vzpostavijo širše koordinirane aktivnosti za pridelovalce semen za trg.
Potrebno je osnovati neodvisno institucijo o svetovanju semenarstva s konkretnimi cilji. Dosedanje prakse niso obrodile uspehov, saj povezovanje med ljudmi, kmeti in institucijami ni zadovoljivo, predvsem pa ne zajema vseh ukrepov, ki so potrebni za pridelavo kvalitetnega semena za trg.
Pripravi naj se zakonska podlaga za ustanovitev neodvisne institucije za semenarstvo, ki bo skrbela za ohranjanje in razvoj slovenskih sort, imela kontrolo nad pridelavo semena v slovenskem prostoru ter istočasno tudi vršila izobraževanja tako kmetov, pridelovalcev kot tudi strokovnjakov, ki svetujejo in kontrolirajo pridelavo semen. Pripravlja naj programe izobraževanj ter izdelavo oglednih vrtov, posevkov in sadovnjakov s primerjalnimi posevki, ki bodo namenjena izobraževancem, strokovnjakom in širši javnosti.
Nujno je potrebno izdelati program izobraževanja za ekološko pridelavo zelenjave in semenarstvo. Predlagamo dvostopenjska izobraževanja: osnova je ekološko zelenjadarstvo in poznavanje bolezni ter škodljivcev (predvsem je potrebno poznati bolezni in škodljivce, ki se prenašajo s semenom), nadgradnja pa je semenarstvo vrtnin in poljščin.
Zahvaljujemo se vam za preučitev naših pobud in vas naprošamo za odgovor do 1.10.2014 ter vključitev pobud in uvrstitev predlogov v zakonodajne procese. O poteku bomo sproti obveščali javnost.
Pobude dajemo:
sodelujoči udeleženci na Posvetu o semenih – Štafeta semen na sejmu Agra 2014
Sodelujoči v Bazi znanja Štafete semen in somišljeniki Eko civilne iniciative Slovenije
Za Eko civilno iniciativo Slovenije: Irena Rotar
Veselimo se skupnega aktivnega soustvarjanja- da v prihodnosti ne bomo lačni. Vsako dobro dejanje šteje!
Oj – Osti Jarej – bodi mlad pomlajen bodi močan!
“Slovenka – Slovenec« kjerkoli si; tu je tvoj temelj, osnova, od tu je tvoje seme – izvor, bistvo, tu je tvoje središče, od tu je tvoja energija, potenca, tu je neizčrpen vrelec tvojega bistva ;« je sporočilo naših prednikov in prizadevamo si ga ohranjati naprej!
ŠTAFETA SEMEN – GIBANJE ZA SEJANJE, IZMENJAVO TER OHRANJANJE AVTOHTONIH, TRADICIONALNIH IN DOMAČIH VRST SEMEN IN SADIK ZELENJAVE, POLJŠIN , ZELIŠČ IN SADNIH VRST V SLOVENIJI
VABILO
Z veseljem vas vabimo, da se nam pridružite na POSVETU o semenih na sejmu AGRA v Gornji Radgoni v
ŠTAFETO SEMEN ZMOREJO OTROCI IN VRTIČKARJI – KMETJE – ALI ZMORETE PRIDELAVO SEMEN? Posvet o sejanju, ohranjanju in pridelovanju avtohtonih, domačih in tradicionalnih vrst semen v prihodnosti
Program:10.00 – 11.00 ure
Pomen semen, predstavitev ukrepov za vzpobudo pridelave semen od l. 2015 do 2020:nagovor mag. Tanja Strniša, državna sekretarka Ministrstva za kmetijstvo in okolje.
Štafeta semen- gibanje za ohranjanje, sejanje in izmenjavo avtohtonih, domačih in tradicionalnih vrst semen, zelenjave, poljščin, sadnih vrst in zelišč:Irena Rotar,Eko civilna iniciativa Slovenije.
Slovesna predaja semen, ki so jih zbrali sodelujoči v Štafeti semen v gensko banko Kmetijskega Inštituta Slovenije
Pomen ohranjanja slovenskih semen v genski banki: dr. Jelka Vozlič, Kmetijski inštitut Slovenije.
Kaj saditi, kaj sejati, kaj semeniti na kmetiji – kako ohranjati stare sadne vrste? Zakaj sploh čim bolj sonaravno pridelovati?
Predstavijo agronomi in ljudje iz prakse: Maja Klemen Cokan, kmet.svet., in kmetica, Dejan Rangeo dipl. agr., in kmet; Peter Čvan, dipl.agr. in kmet, SlavkoTuršič, sadjar. —————————– Odmor: od 11.00 do 11.15 nadaljevanje 11.15 – 12.15:
Sorte in sortna lista – veljavni predpisi in EU uredba o semenih: Marinka Pečnik, Tomislav Bošnjak, UVHVVR, Sektor za zdravje rastlin in rastlinski semenski material.
Kako postati pridelovalec semen za trg? Razlike med pridelavo semen na domačem vrtu in registrirano semensko pridelavo za trg: Fanči Perdih, Amarant.
Kako rastejo ekološka semena in sadike – Predstavitev in voden ogled Gainega samooskrbnega ekološkega vrta na sejmu Agra,Loreta Vlahovič,dir .Kluba Gaia
Vabljeni gostje: Kmetje in potencialni pridelovalci semen, Meta Vrhunc, Ajda Vrzdenec, Društvo Ajda Štajerska, Društva Ajda Slovenije, Društvo La Vita, Zeleni krog, sodelujoči v Bazi znanja in v Štafeti semen, Župan Občine Žalec in ostalih Občin, Skupnost vrtcev Slovenije, Koordinatorica Štafete semen Vrtec Otona Zupančiča Slovenska Bistrica, Koordinatorica osnovnih šol OŠ Žalec,vse šole, vrtci, srednje šole, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze Maribor in ostale Fakultete in Univerze v Sloveniji, strokovnjaki in svetovalci KGZS in institucije, revija Pomagaj si sam , Misterij ,Skupaj za človeka in zdravje in predstavniki naprednih medijev..
Na posvet ste vabljeni vsi, ki vas zanima aktivni pristop od semen do zdrave hrane v Sloveniji.
Za udeležbo na posvetu prijavite svojo prisotnost na: ekoci.si@gmail.com; ali sms 040-203-055. Prijavljeni udeleženci dobijo popotnico. Prijava je možna do zasedbe prostih mest. Dobrodošli!
OPIS DOGODKA:
Izkušnje iz preteklosti in dejanja so pokazale, da imajo semena, ki imajo preživitvene sposobnosti in so prilagojene našemu okolju ter so pridelana čim bolj sonaravno izreden pomen za zdravo hrano.
Štafeta semen je gibanje, kjer si somišljeniki, zavzeti posamezniki skupaj s strokovnimi službami vlade, institucij, Amarantom, sodelujočimi v Bazi znanja Štafete semen ter nevladnimi organizacijami in naprednimi mediji prizadevajo za sejanje, izmenjavo in ohranjanje slovenskih avtohtonih, domačih in tradicionalnih vrst semen. Veliko otrok, mentorjev v vrtcih in šolah, vrtičkarjev, nevladnih organizacij že sodeluje in tako bistveno prispeva k večji samooskrbi v Sloveniji. Povečuje se zavedanje o pomenu semen in o zdravi hrani.
Sedaj je čas, da tudi kmetje in pridelovalci v večji meri pričnejo pridelovati semena, ki so temelj samooskrbne poti do zdrave hrane. V ta namen je organiziran posvet, kjer bodo kmetom in potencialnim pridelovalcem prikazane poti in pomoč pri pridelavi semen, prikazane bodo dobre prakse pri ekološki pridelavi zelenjave, ki se lahko razvije v ekološko semenarstvo, pomoč pri pridelavi semen ter strokovni in zakonodajni vidik pridelave semen v teoriji in praksi. Pot od semena do uporabe izdelka je pomembna tako za pridelovalce kot uporabnike hrane.
Najprej bo nagovor mag, Tanje Strniša iz Ministrstva za kmetijstvo in okolje, predstavljen bo pomen pridelave semen in vzpodbude kmetom. Predstavljeno bo gibanje Štafete semen in slovesna predaja semen, ki so jih zbrali sodelujoči v Štafeti semen Kmetijskemu inštitutu Slovenije. Zakaj in kako saditi in sejati na kmetiji, kako ohranjati semena in stare sadne vrste bodo povedali strokovni ljudje iz lastne prakse. V drugem delu pa bo predstavljen strokovni del o semenarstvu ter pokazane poti do pridelave semen za trg. Nato pa takoj od besed k dejanjem. Sestavni del posveta je tudi ogled vrta kjer ekološka semena in sadike že rastejo na podlagi dobrih izkušenj ter Izmenjevalnica semen iz znanja , kamor lahko obiskovalci prinesejo 11 zrn semen, ki ga izmenjajo in 11 zrnc, ki ga predajo v gensko banko ter osebno povprašajo vse kar jih zanima o semenih. Udeleženci bodo pridobili znanje in simbolično darilo.
Dobrodošli pri aktivnem soustvarjanju, da v prihodnosti ne bomo lačni. Vsako dobro dejanje šteje!
Ekipa in sodelujoči b Bazi znanja Štafete semen in
Oj – Osti Jarej –bodi mlad pomlajen bodi močan!”Slovenka – Slovenec« kjerkoli si; tu je tvoj temelj, osnova, od tu je tvoje seme – izvor, bistvo, tu je tvoje središče, od tu je tvoja energija, potenca, tu je neizčrpen vrelec tvojega bistva ;« je sporočilo naših prednikov in prizadevamo si ga ohranjati naprej!
“Ljudje pozabijo kaj jim poveste, pozabijo kaj jim naredite, toda nikoli ne pozabijo kako se ob vas počutijo.” Maya Angelou,
Preskrba s hrano
Zdravje
Dogodki
Poziv k sodelovanju
Članki in knjige
Video prispevki
1.
Sporočilo Kooperative Amarant
V letošnji sezoni je ena izmed naših kooperantk nasadila veliko visokega stročjega fižola – rumenega maslenca za semensko pridelavo. Ko smo prišli na ogled posevka, smo ugotovili, da plodovi niso tisto, kar bi od te sorte želeli, kar pomeni, da semenska pridelava ni možna.
Tu pa se malo zatakne. Na rastlinah je namreč velika količina ekološko pridelanega stročjega fižola izjemne kvalitete. Kam naj z njim?
Na vrsti ste vi! Skupaj s kmetico smo sestavili ponudbo, ki je časovno zelo omejena, saj bo v nasprotnem primeru fižol prej prezorel.
Na voljo so 4 pakiranja:
· 1kg – 7€
· 3kg – 14,5€
· 8kg – 35€
· 14kg – 55€
V ceno je že vračunana dostava, ob osebnem prevzemu pa se obračuna popust v višini 2€ za manjši pakiranji in 4€ za večji pakiranji.
Ob naročilu stročjega fižola je dostava tudi za dodatne artikle (npr. seme) BREZPLAČNA.
Dostava:
· Ljubljana in bližnja okolica: v soboto, 2.8.2014 in v torek, 5.8.2014
· ostala Slovenija: v torek, 5.8.2014 in sredo 6.8.2014 preko kurirske službe GLS
Osebni prevzem:
· sobota, 2.8.2014 od 8. do 14. ure – Pogačarjev trg (eko tržnica)
· ponedeljek, 4.8.2014 od 17. do 19. ure – delavnica Društva Sorško polje v Zbiljah
· torek, 5.8.2014 od 16. do 18. ure – na sedežu Društva Ajda Domžale v Podrečju
Kot smo že omenili, je ponudba časovno omejena:
· Za dostavo ali osebni prevzem v soboto, 2.8.2014, veljajo naročila do četrtka, 31.7.2014.
· Za dostavo ali osebni prevzem od ponedeljka do srede (4.-6.8.2014), veljajo naročila do nedelje, 3.8.2014
Kako naročiti?
· preko naše spletne strani www.amarant.si
· preko e-maila: narocila@amarant.si
· preko telefona: 01/563 92 36 ali 070/744 748
Skupaj pomagajmo kmetici, da si – če ne drugega – vsaj povrne stroške pridelave, Vi pa boste dobili na dom kvaliteten, ekološko pridelan stročji fižol – maslenec, najkasneje 2 dni po obiranju.
Sporočilo Skupnostnega naročanja slo pridelkov Zeleni krog
Naslednji teden nova dostava v MB, CE in LJ pridelkov s slovenskih kmetij. Naročilnico za naročanje predvidoma odpremo v ponedeljek 4.8.2014. Spet bodo na voljo breskve.
Vodikov peroksid je voda, ki ima dodan en kisikov ion. Naravno nastaja v spodnjem delu atmosfere, kjer vodne molekule reagirajo z ozonom. Najdemo ga povsod, v svežem sadju, rastlinah, kjer nastaja s pomočjo fotosinteze. Nahaja se tudi v zdravilni vodi Lourda, kjer ga je nekako 0,25%. Zato tudi ni čudno, da ta voda že dolgo velja za zdravilno. Največ ga je v materinem mleku – kolostrumu. Nekaj ga nastaja tudi v tankem črevesju, kjer preprečuje razmnoževanje candide, v bistvu je naš celotni imunski sistem pogojen z zadostno količino vodikovega peroksida in posledično kisika. Levkociti ga proizvajajo kot sestavni del imunskega sistema, je bistven za preživetje. Celice granulociti, ki se borijo proti infekcijam, proizvajajo vodikov peroksid kot prvo obrambo pred vsemi napadalnimi mikroorganizmi. H2O2 se zelo hitro razkroji v vodo H2O in en atom kisika O, ki kot oksidant potuje po krvi do celic, jih oksidira in odplakne ven vse nečistoče. V telesu koristne bakterije zelo uživajo v prisotnosti kisika, škodljive bakterije, ki so anaerobne pa ne preživijo v okolju z obilico kisika.
– The Truth about Food Grade Hydrogen Peroxide, J. Paul Roguski
– Medical Miracle, W.C. Douglass
– One Minute Cure
– Vodikov peroksid za vsak dan , Josef Pies (interesenti jo lahko dobite v pdf tudi po mail-u ali jo sami poiščete na spletu)
3.
Piramide in starodavna tehnologija – Kongres september 2014 v CD
po izjemno odmevnem predavanju dr. Semirja Osmanagića januarju letos v Sloveniji (Koper, Maribor in Ljubljana), tokrat v Cankarjev domu pripravljamo predavanja z naslovom Piramide in starodavna tehnologija, Dr. Semir Osmanagić, Klaus Dona (08.09.2014), Valerij Uvarov in Michael Tellinger (09.09.2014). Prilagamo program predavanja. Objavljen je tudi na spletni strani CD. Organizaciji oz. pomoči pri obveščanju se pridružujemo tudi Ekoci-Ekološka civilna iniciativa.
Vstopnice
V kolikor vas zanima 10% popust pri nakupu vstopnic to prosim sporočite Ireni Jarc, zunanji sodelavki pri organizaciji predavanja v Cankarjevem domu in dolgoletni voditeljici duhovnih potovanj v dolino bosanskih piramid v Visokem z vodstvom Dr. Semirja Osmanagića.
Email: irenajarc7@hotmail.com.
Sezam prijavljenih bo posredovala odgovorni osebi v CD. Pri nakupu vstopnice boste na blagajni CD povedali svoje ime, da vam bodo zaračunali nižjo ceno. Cena predavanja za dva dni je ugodna in znaša 33 Eur (- 10% popust), za en dan 19 Eur. Popust velja do 05.09.2014.
Predavanja bodo osvetlila skrite strani zgodovine in odprla nov pogled na obstoj predhodnih civilizacij.
Program duhovnega potovanja v dolino bosanskih piramid z vodstvom Dr. Semirja Osmangića (28. do 31. 08. 2014, 19. do 22.09.2014 in 30. do 02.10.2014) so objavljeni na spletni strani https://www.mandala.si Potovanje pripravi in vodi Irena Jarc.
Prisrčno vabljeni v svet novih odkritij in znanj.
Dodatno gradivo in argumenti
1.
Boris Muževič egiptolog, mitolog, preučevalec in raziskovalec predantičnih kultur in izročil je pred kratkim v Velenju predstavil svojo zadnjo knjigo z naslovom Civilizacija pred našo? Knjiga je poskus približevanja davno preteklih dogodkov, spoznanj in dosežkov vsem, ki se sprašujejo, ali je naša visoko razvita civilizacija res prva na našem planetu. Avtor pravi, da knjiga ne ponuja neposrednih odgovorov, ponuja pa razmislek.MP3 zapis predavanja najdete na http://www.youtube.com/watch?v=vKby0Z6FLXk&feature=youtu.be
2.
Klaus Dona je umetniski kurator za Habsburg Haus of Austria. Je usposobljen poznavalec različnih kultur, ki so se pojavljala skozi človeško zgodovino. Pri tem je naletel na več artefaktov (predvsem od neznane predmajevske in predkolumbijske civilizacije), ki nimajo logičnega razloga za obstoj. Dotika se zelo pomembnega vprasanja o resnični zgodovini našega človestva, kdo smo in kam gremo. Stvar je podkrepljena z veliko artefakti in razlagami. Prosim če si pogledate tale video v katerem lepo predstavi nekatere artefakte ki dajo človeku resnično misliti.
IN NAŠA TV POSTAJA STUDIO 12 TV —- prenaša ta predavanja v živo.
na tem linku:
http://www.studio12.tv/stream
TOREJ LAHKO DETELO GLEDATE 31.7. OD 10H DO 11H IN V NEDELJO 3. 8. – OD 10H DO 11H.
4.
Invazija rdečih polžev meji letos spet na ekološko katastrofo. So pa izredno invazivni, ko enkrat so , jih je naenkrat ogromno. Polži so dvospolniki. Pri parjenju se najprej združita dva samca, ki se obojestransko oplodita, nato sledi še ženska faza oploditve. Za oploditev sta potrebna dva osebka, lahko pa pride tudi do samooploditve (Bayne, 1973).
S pojavom močnejših padavin, so se letos spet množično razbohotili polži in vedno več jih je.
Vrtičkarjem, zelenjadarjem ter kmetom povzročajo veliko škodo zlasti na senčnih in vlažnih legah. Napadajo tudi rastline v rastlinjakih. Rastline objedajo in jih onesnažujejo z iztrebki in sluzjo v obliki svetleče sledi. Ob množičnem pojavu naredijo veliko škodo na solati, kapusnicah, fižolu, grahu, korenju, paradižniku in drugih vrtninah.
KAKO SE ZNEBITI ŠPANSKEGA LAZARJA? tudi v seminarski nalogi http://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4200904952.pdf
REŠITVE
1.
Račke indijske tekačice so res pravi zaklad, saj jih edino one z veseljem pojedo,prav tako tudi neme race.To jim omogoča dolgi vrat in požiralnik , ki je zgrajen tako,da jih lahko pogoltnejo.
Potrebno je imeti le dovolj rac za velikost parcele – na 10a dve do tri.. Učitelj permakulture Fukooka je dejal: “če imate preveč polžev to pomeni le, da imate premalo rac” (:)..
Medtem pa je po nekaterih informacijah cena para indijskih tekačic letos poskočila z 30eur na 70eur………razlog , ni dovolj rac za polže, ki jih je vse več.
Poziv:
Ustanovitev vzajemne prve slovenske jate indijskih tekačic in nemih rac v skupni lasti (zadruga…društvo), ki bi si jih medsebojno sposojali po potrebi
Kako?
Najprej je potrebno zbrati dovolj oplojenih jajc
Se dogovoriti za kontrolirano valjenje jajc v valilnici (ali s pomočjo kokoši)
Skrbništvo in delitev stroškov za čez zimo
Sčasoma izposoja rac tudi nečlanom po avstrijskem vzoru (že več kot 20 izposojevalnic) 2.
Intervju Alje Tasi z Johannes Gutmann om iz podjetja Sonnentor
»Svetovali so mi, naj odpustim sto ljudi. Pa sem odpustil svetovalce!«
Zakaj za to delo ne kupite strojev?
“Veliko ljudi me to vpraša. Tudi svetovali so mi, naj odpustim sto ljudi in bom zaslužil več denarja. Pa sem odpustil svetovalce! Moja vizija ni investirati v stroje, moja vizija je ustvarjati delovna mesta. In ko ljudje končajo z lepljenjem etiket, imajo čas za za svoje otroke, lahko skrbijo za starejše, za družbo, za ohranjanje življenja v vaseh. Če bi si nagrabil kup denarja in ostal sam, to ne bi bilo zabavno. Skrbelo bi me za obrestne mere in finančno krizo. Ne! Nimam časa, da bi razmišljal na ta način. Zadnja srajca nima žepov, pravimo tu v Avstriji. Ničesar ne odneseš s seboj. Še te usnjene hlače niso moje. Stare so že več kot 90 let, pred mano pa jih je nosil moj oče.”
»The Future of Food« ni samo film o hrani, temveč o tem, kaj nam hrana pomeni in kako z njeno proizvodnjo vplivamo tako na okolje kot na svoje zdravje. Film spregovori o revoluciji, ki se trenutno dogaja v naši prehrambeni industriji. Film ponudi kar nekaj odgovorov na vprašanja o GSO, ki so v zadnjem desetletju brez pretiranega hrupa prispeli na ameriške police s prehrambenimi izdelki. To je kritičen in strokovno podkrepljen film o prihodnosti našega prehranjevanja, gensko spremenjeni hrani in vplivu velikih korporacij na našo prehrano. Film vzpodbuja potrošnike k razumevanju posledic napačnih izbir, ki vas bodo vzpodbudile k ukrepanju.
“Če ne razumemo naše preteklosti, ne moremo razumeti naše sedanjosti in prihodnosti.Zgodovina je eden od ključnih mehanizmov za upravljanje naše civilizacije. Če je ta namerno izbrisana, kakšen uvid sploh lahko imamo v to, kar se dogaja?” Yuri Yatsko, fizik, psiholog v članku z naslovom Naša preteklost določa našo sedanjost in prihodnost.
na https://drive.google.com/?tab=mo&authuser=0#search/yatsko
Z naše strani, ker Juriju Yatsku nimamo prav ničesar dodat pa le poziv za max širjenje informacije o dogodku
Vstopnice
V kolikor te zanima 10% popust pri nakupu vstopnic to prosim sporočite Ireni Jarc, zunanji sodelavki pri organizaciji predavanja v Cankarjevem domu in dolgoletni voditeljici duhovnih potovanj v dolino bosanskih piramid v Visokem z vodstvom Dr. Semirja Osmanagića.
Email: irenajarc7@hotmail.com.
Sezam prijavljenih bom posredovala odgovorni osebi v CD. Pri nakupu vstopnice boste na blagajni CD povedali svoje ime, da vam bodo zaračunali nižjo ceno. Cena predavanja za dva dni je ugodna in znaša 33 Eur (- 10% popust), za en dan 19 Eur. Popust velja do 05.09.2014.
Predavanja bodo osvetlila skrite strani zgodovine in odprla nov pogled na obstoj predhodnih civilizacij.
Program duhovnega potovanja v dolino bosanskih piramid z vodstvom Dr. Semirja Osmangića (28. do 31. 08. 2014, 19. do 22.09.2014 in 30. do 02.10.2014) so objavljeni na spletni strani https://www.mandala.si Potovanje pripravim in vodim Irena Jarc.
Prisrčno vabljeni v svet novih odkritij in znanj.
Irena Jarc, prof.ped.
Dodatno gradivo in argumenti
1.
Boris Muževič egiptolog, mitolog, preučevalec in raziskovalec predantičnih kultur in izročil je predstavil svojo zadnjo knjigo z naslovom Civilizacija pred našo?. Knjiga je poskus približevanja davno preteklih dogodkov, spoznanj in dosežkov vsem, ki se sprašujejo, ali je naša visoko razvita civilizacija res prva na našem planetu. Avtor pravi, da knjiga ne ponuja neposrednih odgovorov, ponuja pa razmislek.MP3 predavanja na http://www.youtube.com/watch?v=vKby0Z6FLXk&feature=youtu.be
2.
Klaus Dona je umetniski kurator za Habsburg Haus of Austria. Je usposobljen poznavalec različnih kultur, ki so se pojavljala skozi človeško zgodovino. Pri tem je naletel na več artefaktov (predvsem od neznane predmajevske in predkolumbijske civilizacije), ki nimajo logičnega razloga za obstoj. Se dotika zelo pomembnega vprasanja o resnični zgodovini našega človestva,kdo smo in kam gremo. Stvar je podkrepljena z veliko artefakti in razlagami. Prosim če si pogledate tale video v katerem lepo predstavi nekatere artefakte ki dajo človeku resnično misliti.
http://youtu.be/yUQFzYcem_Q
Posnetek je z obiska pri Klausu, po katerem je nastal odličen članek za revijo Jana
Ob dnevu državnosti voščimo državljanom in državljankam Slovenije in Slovencem po svetu – z globokim prepričanjem, da znamo in zmoremo vse – z znanjem, pogumom in vztrajnostjo ki je že od nekdaj simbol klenega človeka na naših tleh.
Želimo, da sposobni mladi ljudje z svojim znanjem najdejo priložnost in ustvarjajo nova delovna mesta tu, v Sloveniji zase in za svoje otroke.
Želimo, da se ustvarijo v Sloveniji takšni pogoji za življenje, da bodo želeli domov tudi Slovenci, ki so trenutno v tujini.
Želimo, da kmetje pridelajo čim več sonaravno pridelane hrane in pustijo naravo in neokrnjeno zemljo za naše zanamce.
Želimo , da ponosno govorimo slovensko, ohranjamo jezik in kulturo, domačo zemljo , kulturno krajino in spoštujemo tradicijo in spoštujemo ljudi.
To je Slovenija..
Kot je napisal prijatelj Eda:« Biti ponosen nase je lep in čudovit občutek. Hoditi z vzdignjeno glavo, bodisi revež ali bogataš, s trdnim korakom. Vsak človek ima pravico živeti in sanjati tisti svoj raj, imeti cilj, biti ponosen na kaj – če pa sam ne zna, vedno obstaja vsaj ena roka tistega pravega prijatelja.«
Otroci in mentorji v Štafeti semen sadijo semena kulture, rastlin, znanja in povezovanja. Prihodnost je v naših rokah!
Vse dobre želje in pogumno naprej Vam želimo.
Ekipa Ekoci
ŠTAFETA SEMEN
Oj – Osti Jarej –bodi mlad pomlajen bodi močan
“Slovenka – Slovenec« kjerkoli si; tu je tvoj temelj, osnova, od tu je tvoje seme – izvor, bistvo, tu je tvoje središče, od tu je tvoja energija, potenca, tu je neizčrpen vrelec tvojega bistva ;« je sporočilo naših prednikov
Sporočilo ste skladno z ZVOP-1, ZVP in ZEK prejeli na osnovi svoje prijave na spletnih straneh , ) na osnovi telefonske prijave, sodelovanja v nagradni igri, izpolnjenega anketnega lista na prireditvah, seminarjih in drugih podobnih dogodkih .. V kolikor ste se med prejemniki sporočil znašli pomotoma oz. se želite odjaviti od nadaljnjega prejemanja, prosimo na to sporočilo odgovorite z ODJAVA. Zahteva bo izvedena v roku 15 dni po prejemu, v nadaljnjih 5 dneh pa boste o tem tudi obveščeni. V zvezi z izvedbo zahteve ne nosite nobenih stroškov.
ŠTAFETA SEMEN – ZAHVALA ZA SODELOVANJE OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA
Ob zaključku šolskega leta se zahvaljujemo vsem zavzetim mentorjem, otrokom, dedkom in bacila,staršem, ki ste v tem šolskem letu v vrtcih in šolah izpodbujali otroke k sejanju izmenjavi in ohranjanju avtohtonih domačih in tradicionalnih vrst semen. Zahvala predstavnikom Kmetijskega inštituta Slovenije, Skupnosti vrtcev Slovenije, koordinatorjem Pozitivnih točk Štafete semen za vrtce –Vrtcu Otona Zupančiča Slovenska Bistrica in za šole-Osnovni šoli Žalec ter ostalim institucijam ter medijem. Vaša dejanja imajo velik pomen. Skupaj zmoremo vse.
Saj ste otroke naučili od kod prihaja hrana, kaj vse je potrebno narediti ,da kaj zraste, da potrebujemo zemljo, vodo in semena, da je pomembna tradicija, ki se prenaša iz rod v rod-nadgrajena z novimi znanji. Da je zato, da kaj zraste potrebna vztrajnost in da lahko z svojimi rokami in znanjem dosežemo vse – z sodelovanjem kar je bilo vidno tudi na izmenjavah semen. Hvala vam za sodelovanje da ste dali otrokom popotnico v šolah, vrtcih in doma in hvala institucijam in nevladnim organizacijam, ki s se trudijo vsak na svojem področju z dejanji, da ste otrokom in ostalim pokazali pot, da v prihodnosti ne bomo lačni.
Fotografija iz VrtcaTrje na Poligonu sonaravnih vrtov in iz izmenjave semen v vrtcu Otona Zupančiča v Slovenski Bistrici
Naprošamo vse šole in vrtce, ,da pošljejo sezname sodelujočih mentorje, ki so sodelovali kot Pozitivna točka Štafete semen, da jim izdamo priznanja za sodelovanje. Pošiljamo še nekaj povezav, kjer si lahko ogledate fotografije dogajanj na Štafeti semen. Veseli bomo fotografij, ki jih boste poslali ali objavili na Facebook Štafete semen- ali na svojem portalu Naj j se znanje in dobre izkušnje širijo.
Že v avgustu bo imela Štafeta semen priložnost predstavitve na Biosimpoziju Alpe Jadran , ki je organiziran skupaj z Avstrijo na Fakulteti za kmetijsko in biosistemske vede Maribor. Kaj kaj pomeni ekološka pridelava hrana v vrtovih in kaj pomenijo prava semena bo videno tudi v kmetijstvu na sejmu Agra v Gornji Radgoni . Še naprej si bomo prizadevali za zdravo čim bolj sonaravno pridelano hrano, brez gensko spremenjenih organizmov si z dejanji prizadevali za čim boljšo samooskrbo s hrano, vodo in energijo ter si prizadevali prenašati čim več znanja kako ravnati v času posledica podnebnih sprememb..Hvala za skupna prizadevanja na tej pot. Dobrodošli k sodelovanju tudi v naslednjem šolskem letu.
ŠTAFETA SEMEN – gibanje za sajenje,izmenjavo in ohranjanje avtohtonih, domačih in tradicionalnih vrst semen,zelenjave poljščin zdravilnih rastlin in sadnih vrst v Sloveniji
Oj – Osti Jarej –bodi mlad pomlajen bodi močan!
“Slovenka – Slovenec« kjerkoli si; tu je tvoj temelj, osnova, od tu je tvoje seme – izvor, bistvo, tu je tvoje središče, od tu je tvoja energija, potenca, tu je neizčrpen vrelec tvojega bistva ;« je sporočilo naših prednikov…:
Priloga: Opis avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin
Dr. Semir Osmanagić Revija Aura: intervju Piramide in starodavne tehnologije 2
