Arhivi Kategorije: Zadnje objave

Sporočilo za javnost – DOBRODOŠLI NA SEJEM ALTERMED- IZZIVI PRIHODNOSTI

Logo_EKOCI_clanki110155917_643013585805199_782696575792528123_n

 

ŠTAFETA SEMEN – GIBANJE ZA SEJANJE, IZMENJAVO TER OHRANJANJE AVTOHTONIH, TRADICIONALNIH IN DOMAČIH VRST SEMEN IN SADIK ZELENJAVE, POLJŠIN, ZELIŠČ IN SADNIH VRST V SLOVENIJI        

SPOROČILO ZA JAVNOST – Dobrodošli na sejmu Altermed – IZZIVI PRIHODNOSTI

Ekoci-Eko civilna iniciativa Slovenije – Štafeta semen je gibanje, ki vsako leto vzpodbudi ljudi, da sejejo in izmenjujejo semena, znanje in dobre prakse, si prizadevajo za zdravo hrano in iščejo pozitivne rešitve za večjo samooskrbo in blagostanje v Sloveniji. Skupaj bomo iskali pota prihodnosti na Posvetu ob otvoritvi Štafete semen 2015; s strokovnjaki, nevladnimi organizacijami, institucijami znanja, Ministrstvi in naprednimi mediji. Celotno vabilo je na povezavi: www.ekoci.si

Dobrodošli na dogajanja s prisrčnim povabilom vsem tistim, ki si želite aktivno soustvarjati doma, v lokalnem okolju in širše:

dne 13.3.2015 na sejem Altermed Celje, modra dvorana, na dogodke:

  • IZZIVI PRIHODNOSTI – SAMOOSKRBA, SEMENA, HRANA, DOBRINE IN PODNEBNE SPREMEMBE. ALI SMO PRIPRAVLJENI? Posvet ob 12.00 do 14.30 ure..
  • Izmenjevalnica avtohtonih, domačih in tradicionalnih vrst semen, zelenjadnic , zdravilnih rastlin in cepičev sadnega drevja, znanja in dobrih rešitev od 10.00-17.00 ure
  • Kako do več ekološke hrane in semen? Sestanek nevladnih organizacij z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židanom od 15.00-16.30 ure. m Tanjo Strniša, državno sekretarko. Moderira Edita Žugelj, novinarka. Več info na www.ekoci.si;
  1. Vabljeni k sodelovanju v Štafeti semen 2015. Način sodelovanja je opisan na povezavi: https://ekoci.si/zadnje/stafeta-semen-navodila-za-sodelovanje/
  • Za udeležbo na Posvetu so potrebne predhodne prijave na: si@gmail.com;
  • Moderira:  Jasmina Kandorfer, voditeljica oddaje Ob kavi TV3 Medias  snema Tristan produkcija

—————————————————————————————————————————–

  • Sodelujoči govorniki:
  • Minister Dejan Židan,Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (od 13.30 dalje)
  • Ana Vovk Korže, Univerza Maribor komunikatorica znanosti s sodelavci; mag. Tanja Cegnar; Agencija RS za okolje;  Dr. Darja Piciga, sekretarka Ministrstvo za okolje in prostor, Dubravka Berc Prah in Janez Srebot , Šolski center Rogaška Slatina; Fakulteta za kmetijstvo in bio sistemske vede Maribor,dr Martina Bavec, UVHVVR- Marinka Pečnik in Tomislav Bošnjak.
  • Irena Rotar, Ekoci – Eko civilna iniciativa Slovenije;  Sanja Lončar -Skupaj za zdravje človeka in narave;  Dejan Ogrinec – Pomagaj si sam, Jože Vetrovec, Priročnik  za Preživetje ; Fanči Perdih, semena Amarant, M. Jug, Skupina kazenska ovadba.
  • Vabljeni napredni župani slovenskih občin, napredni predstavniki medijev, predstavniki nevladnih organizacij, Ekoci Gorenjska, Meta Vrhunc, Ajda Vrzdenec; Društva Ajda Slovenije, Slavko Turšič, sadjar; IHPS Žalec , predstavniki institucij, sodelujoči v Bazi znanja in Štafeti semen, Koordinatorica Štafete semen Vrtec Slovenska Bistrica, rav. Ivana Leskovar, Skupnost vrtcev Slovenije, Koordinatorica osnovnih šol Žalec,rav. Tatjana Žgank Meža, sodelujoče šole in vrtci, dijaki, študentje in zainteresirani obiskovalci.
  1. IZMENJEVALNICA  avtohtonih, domačih in tradicionalnih vrst semen zelenjadnic zdravilnih rastlin in cepičev sadnega drevja  ter  znanja in dobrih rešitev – predstavitev delovanja nevladnih organizacij civilnih pobud in dobrih rešitev v neposrednem stiku z zainteresiranimi obiskovalci.Lokacija: galerija pred Modro dvorano
  2. 3. KAKO DO VEČ EKOLOŠKE HRANE IN  SEMEN? Modra dvorana od 15.00-16.30 ure.

Sestanek nevladnih organizacij z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano   ministrom mag. Dejanom Židanom in

mag. Tanjo Strniša, državno sekretarko.  Moderira Edita Žugelj, novinarka. Več info na www.ekoci.si;

  1. 4. POVABILO K SODELOVANJU V ŠTAFETI SEMEN 2015kjer 11 zrn semen posejete,  11 zrn izmenjate  in 11 zrnc pošljete  za  gensko banko;  ali izmenjujete semena rastlin, cepičev sadnega drevja ali semena  znanja in povezovanja, dobrih novic in dobrih praks . Navodila za sodelovanje so na povezavi: ekoci.si;

Vsak lahko sodeluje, da v prihodnosti ne bomo lačni! Vsako dejanje šteje!

Dobrodošli.

Za Ekoci, Irena Rotar in Ekipa

  • Oj – Osti Jarej – bodi mlad pomlajen bodi močan! (je star slovenski pozdrav)

Skupina: Nič nas ne sme presenetiti,bodimo pripravljeni!

Slovenka – Slovenec«  kjerkoli si;  tu je tvoj temelj, osnova,  od tu je tvoje seme – izvor, bistvo,   tu je tvoje središče,  od tu je tvoja energija, potenca,  tu je neizčrpen vrelec tvojega bistva ;« je sporočilo naših prednikom in to si želimo ohranjati….

 

Posvet o semenih na sejmu Agra 2014

Ekoci  smo v okviru Gibanja Štafete semen organizirali Posvet o semenih na sejmu Agra 2014.OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Skupaj s somišljeniki in strokovnjaki ter predstavniki Ministrstva za kmetijstvo , gozdarstvo in prehrano (MKGP)  smo   ugotovili, da bo potrebno v tej smeri  iskati nadaljnje rešitve.Pobude iz šTAFETE SEMEN NA MKGP dne 22.1.2014 z nevladniki Ministrom Židanom in Ekipo

Na MKGP  smo poslali Pobude  iz  Posveta semen na Agri, kjer smo predstavili   več možnosti rešitev na področju ekološke pridelane hrane, semenarstva in gensko spremenjenih  organizmov.

Sestanki so se nadaljevali skupaj z ostalimi nevladnimi organizacijami  s strokovnimi službami na MKGP ter ministrom mag. Dejanom Židanom in generalno sekretarko mag. Tanja Strniša.

Veliko predlogov je bilo upoštevanih. Posebej pa smo ponosni  na dokument o semenarstvu.  Pobude, gradiva in zapisnike si lahko ogledate na povezavah.

 

POBUDE VLADI – IZ POSVETA O SEMENIH NA AGRI

Odgovor MKGP-na Pobudo za dodelitev manjših zneskov za razpise22.12.2014

Odgovor Vlade na Pobude iz Posveta semen na Agri POBUDE_2014_6.10.2014 POBUDE VLADI – IZ POSVETA O SEMENIH NA AGRI OR.

Gradivo – Uredba o ukrepih prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014-2020

 

KAKO DO VEČ EKOLOŠKE HRANE IN SEMEN -povabilo nevladnim organizacijam

10155917_643013585805199_782696575792528123_n Logo_EKOCI_clanki1

 

Skupina: Nič nas ne sme presenetiti bodimo pripravljeni!

ŠTAFETA SEMEN – GIBANJE ZA SEJANJE, IZMENJAVO TER OHRANJANJE AVTOHTONIH, TRADICIONALNIH IN DOMAČIH VRST SEMEN IN SADIK ZELENJAVE, POLJŠIN, ZELIŠČ IN SADNIH VRST V SLOVENIJI

                                                     VABILO

Vabimo vas dne 13.3.2015 na sejem ALTERMED FLORA 2015 CELJE

KAKO DO VEČ EKOLOŠKE HRANE IN  SEMEN? Modra dvorana od 15.00 -16.30 ure

Sestanek nevladnih organizacij z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrom mag. Dejanom Židanom in mag. Tanjo Strniša, državno sekretarko.

Na sestanek so vabljene nevladne organizacije, ki že sodelujejo pri pripravi  za boljšo implemenatcijo samooskrbe v praksi z Ministrstvom za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano ter novih nevladnih organizacij, ki želijo tvorno sodelovati in iskati skupne rešitve za čim večjo samooskrbo z sonaravno pridelano hrano in semen v Sloveniji. Pogoj za sodelovanje na sestanku je predhodna prijava do 5.3.2015 na: ekoci.si@gmail.com, ki mora vsebovati tudi pisni predlog – kako do več hrane in semen v Sloveniji. Osnova za razmišljanje so ukrepi o ekološkem kmetovanju, ki so opisani v Programu o razvoju podeželja na povezavi: http://www.program-podezelja.si/images/vsebine/PRP_2014-2020/verzija_05_dec_2014/PRP%202014-2020_2.%20uradni%20predlog.pdf.

Predlogi nevladnih organizacij kako z izvedbenimi ukrepi izboljšati samooskrbo v Sloveniji bo doprinos k iskanju rešitev za večje blagostanje v prihodnosti.   Vsi predlogi bodo podani Ministru in obravnavani na sestanku.

PS: Vse sodelujoče in nevladne organizacije nevladne organizacije , ki ste sodelovali skupaj z Ekoci na sestankih in pripravah Pobud iz Posveta semen na Agri z veseljem obveščamo, da nam je uspelo

z vztrajnostjo in rednim delom  na podlagi Pobud, ki smo jih lani  poslali iz posveta semen na AGRI  s tvornim sodelovanjem Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano ustvariti

PRIROČNIK O SEMENARSTVU v Sloveniji v katerem bo predstavljene možnosti, načini in zakonodaja  za pridelavo semen v Sloveniji. Predstavljeni bodo na sestanku

Sestanek-Posvet moderira: Edita Žugelj

S skupnim sodelovanjem zmoremo vse!

—————————————————————————————————————–

 

 

 

 

Modra dvorana ob 12.00 do 14.30 ure na OTVORITEV ŠTAFETE SEMEN 2015 IN NA POSVET      

IZZIVI PRIHODNOSTI – SAMOOSKRBA, SEMENA, HRANA, DOBRINE IN PODNEBNE SPREMEMBE. ALI SMO PRIPRAVLJENI?

  1. Podnebne spremembe bistveno zaznamujejo naše življenje – vzroki, posledice in dejstva ob poplavah,krizah? Kako lahko stori posameznik, družba, institucije, politika, lokalna skupnost in kaj nevladniki za preventivno? Ali je rešitev prenos dela financ in pristojnosti na Občine in lokalne skupnosti za trajnostno vzdrževanje vodotokov? Kako s prenosom znanja in dobrih praks ozavestiti otroke in prebivalce?
  2. Kako do zagotavljanja prehranske varnosti in semen v prihodnosti? Kako se bodo lahko prilagodili ljudje, rastline, živali gospodarstvo, država, posameznik, da bomo pripravljeni na posledice podnebnih sprememb? Skupaj bomo iskali najboljše rešitve.

Sodelujoči govorniki:

  • Minister Dejan Židan,Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – ob 13.30 uri
  • P dr. Marko Jesenšek Univerza Maribor; ddr. Ana Vovk Korže Komunikatorica znanosti s sodelavci; mag. Tanja Cegnar; Agencija RS za okolje; Dr. Darja Piciga, sekretarka Ministrstvo za okolje in prostor, Dubravka Berc Prah in Janez Srebot , Šolski center Rogaška Slatina; Skupnost vrtcev Slovenije, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor,dr Martina Bavec, UVHVVR- Marinka Pečnik in Tomislav Bošnjak.
  • Irena Rotar, Ekoci – Eko civilna iniciativa Slovenije; Sanja Lončar -Skupaj za zdravje človeka in narave; Dejan Ogrinec – Pomagaj si sam, Jože Vetrovec, Priročnik za Preživetje ; Fanči Perdih, semena Amarant, M. Jug, Skupina kazenska ovadba.
  • Vabljeni napredni župani slovenskih občin, napredni predstavniki medijev, predstavniki nevladnih organizacij, Ekoci Gorenjska, Meta Vrhunc, Ajda Vrzdenec; Društva Ajda Slovenije, Slavko Turšič, sadjar; IHPS Žalec , predstavniki institucij, sodelujoči v Bazi znanja in Štafeti semen, Koordinatorica Štafete semen Vrtec Slovenska Bistrica,Rav. Ivana Leskovar, Koordinatorica osnovnih šol Žalec,rav. Tatjana Žgank Meža sodelujoče šole in vrtci, dijaki, študentje in zainteresirani obiskovalci…
  • Vodi: Jasmina Kandorfer, voditeljica oddaje “Ob kavi” Snema: Tristan produkcija
  • Za udeležbo so potrebne predhodne prijave na: si@gmail.com;

 

  • 2. IZMENJEVALNICE: od 10.00 -17.00 ure – galerija pred Modro dvorano.

* IZMENJEVALNICA avtohtonih, domačih in tradicionalnih vrst semen zelenjadnic            zdravilnih rastlin in cepičev sadnega drevja

* IZMENJEVALNICA znanja in dobrih rešitev- predstavitev delovanja nevladnih organizacij civilnih pobud in dobrih rešitev v neposrednem stiku z zainteresiranimi obiskovalci.

VABLJENI VSI, DA SODELUJETE V ŠTAFETI SEMEN 2015-V BAZI ZNANJA ALI SODELUJOČI kjer 11 zrn semen poseješ, 11 zrn izmenjaš in 11 zrnc pošlješ v gensko banko. Podrobnejša navodila za sodelovanje so na www.ekoci.si;

Vsak lahko sodeluje, da v prihodnosti ne bomo lačni!

  • Dobrodošli.
  • S skupnim sodelovanjem zmoremo vse!

 

Za Ekoci, Irena Rotar in Ekipa

  • Oj – Osti  Jarej – bodi mlad pomlajen bodi močan! (je star slovenski pozdrav)

Slovenka – Slovenec«  kjerkoli si;  tu je tvoj temelj, osnova,  od tu je tvoje seme – izvor, bistvo,   tu je tvoje središče,  od tu je tvoja energija, potenca,  tu je neizčrpen vrelec tvojega bistva ;« je sporočilo naših prednikom in to si želimo ohranjati….

SPOROČILO ZA JAVNOST – IZIVI PRIHODNOSTI – HRANA, SEMENA , PODNEBNE SPREMEMBE. ALI SMO PRIPRAVLJENI? SEJEM ALTERMED 13.3.2015

Polje z besedilom: ŠTAFETA SEMEN

 

 

 

 

 

 SPOROČILO ZA JAVNOST

IZZIVI PRIHODNOSTI – HRANA, SEMENA, PODNEBNE SPREMEMBE. ALI SMO PRIPRAVLJENI?

Ekoci-Eko civilna iniciativa Slovenije: Podnebne spremembe bistveno zaznamujejo naše življenje; kakšni so vzroki, posledice in dejstva ob poplavah, krizah? Kako do zagotavljanja prehranske varnosti in semen v prihodnosti? Kako se bodo lahko prilagodili ljudje, rastline, živali, gospodarstvo, država, posameznik, da bomo pripravljeni na posledice podnebnih sprememb? Skupaj bomo iskali najboljše rešitve na Posvetu ob otvoritvi Štafete semen 2015. Celotno vabilo je na povezavi: https://ekoci.si/

Vabimo vas dne 13.3.2015 na sejem ALTERMED FLORA 2015 CELJE Modra dvorana, na dogodke:

  • IZZIVI PRIHODNOSTI – SAMOOSKRBA, SEMENA, HRANA, DOBRINE IN PODNEBNE SPREMEMBE. ALI SMO PRIPRAVLJENI? Posvet ob 12.00 do 14.30 ure..
  • Sodelujoči govorniki:
  • Minister mag. Dejan Židan,Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (od 13.30 dalje)
  • Prof. dr. Marko Jesenšek Univerza Maribor; ddr. Ana Vovk Korže, komunikatorica znanosti  s sodelavci; mag. Tanja Cegnar; Agencija RS za okolje;  Dr. Darja Piciga, sekretarka  Ministrstvo za okolje in prostor, Dubravka Berc Prah in Janez Srebot , Šolski center Rogaška Slatina; Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor,dr Martina Bavec, UVHVVR- Marinka Pečnik in Tomislav Bošnjak.
  • Irena Rotar, Ekoci – Eko civilna iniciativa Slovenije;  Sanja Lončar -Skupaj za zdravje človeka in narave;  Dejan Ogrinec – Pomagaj si sam, Jože Vetrovec, Priročnik  za Preživetje ; Fanči Perdih, semena Amarant, Ana. M. Jug, Skupina kazenska ovadba.
  • Vabljeni napredni župani slovenskih občin,  napredni predstavniki medijev, predstavniki nevladnih organizacij, Ekoci Gorenjska, Meta Vrhunc, Ajda Vrzdenec; Društva Ajda Slovenije, Slavko Turšič, sadjar; IHPS Žalec , predstavniki institucij, sodelujoči v Bazi znanja in Štafeti semen, Koordinatorica Štafete semen Vrtec Slovenska Bistrica, rav. Ivana Leskovar, Skupnost vrtcev Slovenije, Koordinatorica osnovnih šol Žalec,rav. Tatjana Žgank Meža, sodelujoče šole in vrtci, dijaki, študentje in zainteresirani obiskovalci.
  • Za udeležbo so potrebne predhodne prijave na: ekoci.si@gmail.com;
  • Moderira:  Jasmina Kandorfer, voditeljica oddaje Ob kavi TV3 Medias  snema Tristan produkcija.
  1. IZMENJEVALNICA  avtohtonih, domačih in tradicionalnih vrst semen zelenjadnic zdravilnih rastlin in cepičev sadnega drevja  ter  znanja in dobrih rešitev – predstavitev delovanja nevladnih organizacij civilnih pobud in dobrih rešitev v neposrednem stiku z zainteresiranimi obiskovalci.Lokacija: galerija pred Modro dvorano
  2. 3. KAKO DO VEČ EKOLOŠKE HRANE IN  SEMEN? Modra dvorana od 15.00-16.30 ure. Sestanek nevladnih organizacij z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano   ministrom mag. Dejanom Židanom in

mag. Tanjo Strniša, državno sekretarko.  Moderira Edita Žugelj, novinarka. Več info na www.ekoci.si;

  1. 3. POVABILO K SODELOVANJU V ŠTAFETI SEMEN 2015kjer 11 zrn semen posejete,  11 zrn izmenjate  in 11 zrnc pošljete  za  gensko banko;  ali izmenjujete semena rastlin, cepičev sadnega drevja ali semena  znanja in povezovanja, dobrih novic in dobrih praks . Navodila za sodelovanje so na ekoci.si;

Vsak lahko sodeluje, da v prihodnosti ne bomo lačni! Vsako dejanje šteje!

Dobrodošli.

Za Ekoci, Irena Rotar in Ekipa

Skupina:  Nič nas ne sme presenetiti,bodimo pripravljeni!

  • Oj – Osti Jarej – bodi mlad pomlajen bodi močan – (je star slovenski pozdrav)

 

Slovenka – Slovenec«  kjerkoli si;  tu je tvoj temelj, osnova,  od tu je tvoje seme – izvor, bistvo,   tu je tvoje središče,  od tu je tvoja energija, potenca,  tu je neizčrpen vrelec tvojega bistva ;« je sporočilo naših prednikom in to si želimo ohranjati….

 

Štafeta semen – navodila za sodelovanje

10155917_643013585805199_782696575792528123_n

ŠTAFETA SEMEN

 

GIBANJE ZA SEJANJE, IZMENJAVO TER OHRANJANJE AVTOHTONIH, TRADICIONALNIH IN DOMAČIH VRST SEMEN IN SADIK ZELENJAVE, POLJŠIN , ZELIŠČ IN SADNIH VRST V SLOVENIJI

 

Logo_EKOCI_clanki1 NAVODILA ZA SODELOVANJE   ZA LETO 2015

 

in sodelujoči v Štafeti semen

www.ekoci.si; ekoci.si@gmail.com; info@ekoci.si;

https://www.facebook.com/EkociSlovenija;

https://www.facebook.com/OskrbimoSlovenijoStafetaSemen?fref=t

 

 

KAZALO

  1. ŠTAFETA SEMEN: PRIHODNOST JE V NAŠIH ROKAH – BODIMO AKTIVNI!
  2. KAKO POTEKA ŠTAFETA SEMEN IN SADNIH VRST?
  3. DOKUMENTACIJA ZA SODELOVANJE V ŠTAFETI SEMEN
  4. BAZA INFORMACIJ O SEMENIH, IZMENJEVALNICE
  5. PODPORA V BAZI ZNANJA
  6. ŠTAFETA SEMEN –DOGODKI, AKTIVNOSTI, DOBRE PRAKSE
  7. DOKUMENTI

7.1.    Prijavnica

7.2.    Poročilo

7.3.    Spremno pismo- potni list semena

  1. O PROJEKTU IN NAS

 

 

Slovenka, Slovenec, kjerkoli si, tu je tvoj temelj, osnova, od tu je tvoje seme – izvor, bistvo, tu je tvoje središče, od tu je tvoja energija, potenca, tu je neizčrpen vrelec tvojega bistva, “ je sporočilo naših prednikov.

Z aktivnim pristopom zavzetih sodelujočih prebivalcev Slovenije semena rastlin znanj in povezovanja ponašamo naprej. S spoštovanjem tradicije nadgrajujemo z aktivnostmi in za sodoben čas. S ciljem večje samooskrbe s hrano in za svetlo prihodnost novih rodov v Sloveniji!

Oj – Osti Jarej

(Bodite mladi in zdravi.)

»Osti jarej« se glasi najstarejši znani slovenski zapisani pozdrav ali napitnica oziroma zdravica. »Osti jarej« je kratek napis na starodavnem vrču Najden je bil na današnjem slovenskem ozemlju blizu kraja Škocjan na Krasu, leta 1911. Danes hranijo vrč z napisom »osti jarej« v muzeju v Trstu. Vrč izvira iz obdobja nekaj sto let pred našim štetjem.

Vir: povzeto po Venetski napisi iz slovenskih najdišč: www.hervardi.com.

 

  1. ŠTAFETA SEMEN: PRIHODNOST JE V NAŠIH ROKAH – BODIMO AKTIVNI!

Eko civilna iniciativa Slovenije – Ekoci:Kdo bo poskrbel za nas, da v prihodnosti ne bomo lačni? ″ Sami – tako, da posadimo čim več kulturnih rastlin na vrtičkih, balkonih, poljih, ki nam bodo dale plodove.

Rešitev je v zavedanju, da smo za svojo prihodnost odgovorni predvsem sami. Dozoreva v naših glavah, srcih in prehaja v dejanja, kako iz semen čim bolj sonaravno pridelati hrano in se povezati v bazo znanja ter somišljeniki. Potrebno se je aktivirati. Vsak po svojem znanju in zmožnostih. 

Otvoritev in predstavitev Štafete semen 2015 bo na sejmu ALTERMED na Celjskem sejmu 13. marca 2015 ob 12.00 uri; častni gost bo minister za kmetijstvo in okolje, mag. Dejan Židan. Sodelujejo predstavniki in strokovnjaki institucij, nevladnih organizacij, medijev in zainteresiranih za Štafeto semen. Do sedaj je že več tisoč ljudi od zavzetih mentorjev v šolah in vrtcih, ki želijo naučiti otroke znanj za življenje do naprednih medijev, ki so ponesli informacije v svet, s sodelovanjem v Štafeti semen dokazalo, da znamo poskrbeti zase. Štafeta semen je gibanje za sejanje, izmenjavo in hranjenje avtohtonih, domačih in tradicionalnih vrst semen in sadik zelenjave, sadnih vrst, poljščin in zelišč. Semena so osnova prehranske varnosti. Prizadevamo si za prava semena, brez gensko spremenjenih organizmov. Sorte požlahtnjene v Sloveniji ter stare populacije, krajevne in avtohtone sorte, ki so prilagojene našemu okolju, omogočajo boljšo možnost sonaravne pridelave hrane za katero si prizadevamo v gibanju Štafeta semen. Z ohranjevanjem tega dela naše kulturne in tehnološke dediščine bomo ohranili znanje naših dedov in pradedov ter ga prenesli na zanamce. Vsa aktivnost poteka po sistemu izmenjave znanj, izkušenj in dela posameznika, vsakega izmed nas. Vsak lahko sodeluje na svoj način, kot zna in zmore. Da ne bomo lačni, ne mi, ne naši otroci, je potreben aktiven pristop.

Ekoci smo uspeli s Štafeto semen vzpodbuditi k sodelovanju in aktivnemu pristopu tako, da smo opisali: Kako poteka Štafeta semen in sadnih vrst; (s prijavo k sodelovanju kot Pozitivna točka Štafete semen sodelujoči najmanj 11 zrn semena posejejo, 11 izmenjajo in 11 ohranijo, ali pa posadijo sadno drevo ali jagodičevje ter izpolnijo tudi ustrezno dokumentacijo za sodelovanje v Štafeti semen: prijavnico, poročilo o izvedeni aktivnosti in potni list – opis semena za hrambo.

V Bazi informacij so navedeni kontakti, kje pridobite Informacije, katera so avtohtona, domača in tradicionalna semena in kdo ta semena prideluje. Nekateri pridelovalci sodelujejo tudi na Izmenjevalnicah semen.

Sodelujočim je omogočena Podpora v Bazi znanja, kjer sodelujejo vladne strokovne službe Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Kmetijski inštitut Slovenije, Fakulteta za biosistemske vede v Mariboru, Skupnost vrtcev Slovenije preko vrtca koordinatorja – Vrtca Slovenska Bistrica, koordinatorica osnovnih šol ter strokovne nevladne organizacije.

V Štafeti semen štejejo dejanja – dogodki, aktivnosti in dobre prakse, ki jih organizirajo Ekoci in sodelujoči partnerji v Bazi znanja, aktivnosti izvajajo v času Štafete semen po Sloveniji tudi prijavljeni sodelujoči kot Pozitivna točka Štafete semen .O aktivnostih in teh dogodkih Ekoci sproti obveščamo javnost in tako skupaj delujemo v gibanju za večjo samooskrbo in blaginjo v Sloveniji.

Več info na: www.ekoci.si; ekoci.si@gmail.com;ali info@ekoci.si; ter http://www.facebook.com/pages/Ekoci-Ekološka-civilna-iniciativa/280321302001496 in Stafeta semen:http://www.facebook.com/OskrbimoSlovenijoStafetaSemen

Dobrodošli pri aktivnem sodelovanju!

 

 

  1. KAKO POTEKA ŠTAFETA SEMEN IN SADNIH VRST?

Štafeta semen je gibanje, v katerem se lahko aktivirajo vsi: vrtci, šole, društva, nevladne organizacije, institucije, občine , kmetje, vrtičkarji ter posamezniki. Pričakujemo aktiven pristop posameznika, dejanje, ki pomaga skupnim prizadevanjem za prehransko varnost.

Organizatorji bomo poskrbeli za organizacijo predstavitev Štafete semen in organizacijo Posveta:Izzivi prihodnosti-hrana, semena,podnebne spremembe ali smo pripravljeni? , ki bo 13.3.2015 ob 12.00 uri na sejmu Altermed, na kateri bo častni gost minister za kmetijstvo in okolje, mag. Dejan Židan. Sodelujejo napredni predstavniki stroke, fakultet, šol, vrtcev, nevladnih organizacij, naprednih medijev in zavzetih posameznikov, ki so se pripravljeni aktivno vključiti v prizadevanja za blagostanje v Sloveniji.

Postavili smo Bazo znanja, ki jo še dograjujemo, in poskrbeli za oglede dobrih praks. Posredujemo informacije javnosti o izvedenih aktivnostih in dogodkih vseh, ki se prijavijo za sodelovanje v Štafeti semen kot Pozitivna točka Štafete semen. Pomembni so tudi zavzeti mentorji, ki si prizadevajo čim več znanja prenesti na mladi rod. Zato sta v vsaki Štafeti semen izbrana šola in vrtec – koordinatorja, ki organizirata osrednjo prireditev za šole in vrtce in prikažeta dobre prakse.

1.1. Štafeta semen poteka tako, da se zainteresirani udeleženci od 25. februarja do 10. marca prijavijo k sodelovanju v Štafeti semen kot Pozitivna točka Štafete semen (el. naslov: ekoci.si@gmail.com). Nato v času od 21. marca ( prvega spomladanskega dne) do 22. aprila (Dneva zemlje) izvajajo aktivnosti na svoji lokaciji: najmanj 11 zrn semen posejejo, 11 izmenjajo , 11 pa pošljejo na naslov organizatorja, ki jih na koncu aktivnosti preda strokovnjakom v gensko banko Slovenije na Kmetijskem inštitutu Ljubljana.

Sodelujoči vrečico semen pošljejo na naslov organizatorja in nanjo pred tem napišejo ime in opis semena ter izpolnijo spremno pismo – potni list z opisom semena. Priložijo poročilo o izvedeni aktivnosti in fotografijo, da so naredili gredico, posadili semena v lončke, na vrt ali njivo. Poročilo pošljete na e-naslov: ekoci.si@gmail.com; z dovoljenjem, da lahko objavo izvedenih aktivnosti posredujemo širši javnosti in tako skupaj predstavljamo dobre prakse.

SEZNAM SEMEN ZA ŠTAFETO SEMEN 2015 TUKAJ

1.2. Samooskrba na področju sadja je v Sloveniji slaba, zato Štafeto semen širimo tudi na sajenje čim večjega števila sadnih dreves in jagodičevja. Tokrat bo potekala tudi izmenjava cepičev starih sadnih vrst in potaknjencev jagodičja. Želimo namreč ohraniti stare sadne sorte. Udeleženci v poročilu dodajo še fotografijo, kot dokaz, da so posadili drevo, grmovnico ali cepili drevo, izvedli menjavo cepičev ali potaknjencev. V Ekoci opozarjamo, da gre pri Štafeti cepičev izključno za avtohtone, domače in tradicionalne vrste drevja in grmovnic, ki rastejo v Slovenji in se vzgajajo na čim bolj sonaraven način.

Seznam cepičev starih sadnih vrst 2015 TUKAJ

Apeliramo na vse sodelujoče, da pri izvedbi vseh aktivnosti izmenjujejo kakovostno in zdravo seme, sadike in cepiče zdravih dreves in grmovnic pridelanih v Sloveniji ter upoštevajo veljavno zakonodajo.

 

 

  1. DOKUMENTACIJA ZA SODELOVANJE V ŠTAFETI SEMEN

Vsi, ki želite sodelovati kot Pozitivna točka Štafete semen v skupnem gibanju Štafete semen, v času celotne aktivnosti izpolnite tri dokumente:

  1. Prijavnica za sodelovanje v Štafeti semen 2015 – do 10.3.2015 izpolnite in pošljite vsi tisti, ki želite sodelovati kot Pozitivna točka Štafete semen. Prijavnica v elektronski obliki pošljite na e-naslov: si@gmail.com ali s klikom na povezavo Prijavnica v Štafeti semen 2014. V prijavnici navedete le podatke prijavitelja ter opis, kaj in kdaj boste posadili, sejali, organizirali. Na ta način skupaj obveščamo javnost in povabimo na vaše dogodke v času aktivnosti Štafete semen od 21.3. do 22.4. 2015 čim več zainteresiranih ljudi.
  2. Poročilo o izvedeni aktivnosti – pošljete v elektronski obliki najmanj 7 dni po končani aktivnosti na naslov organizatorja sodelujoči, ki ste se prijavili kot Pozitivna točka Štafete semen. Opišete potek dogodka, izkušnje, priložite fotografijo.
  3. Potni list semena – skupaj z 11 zrnci semen – priložite in pošljete sodelujoče Pozitivne točke Štafete. Pri tem gre za ohranjanje avtohtonih, domačih in tradicionalnih vrst in sort semen. Pošljete lahko le semena ene sorte: npr. ljubljanski motovilec, zelje Emona, … To naj bodo semena, ki so že registrirana in tista, ki se še ohranjajo na slovenskih domačijah. Organizator semena sodelujočih zbere in jih ob koncu aktivnosti javno preda v Slovensko rastlinsko gensko banko na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Potni list semen vsebuje opis rastline, kje raste, kam ste jo posejali, kje se ohranja, kako jo imenujete … Pošiljko s semeni in Potnim listom semena pošljite na naslov: LA VITA – za EKOCI – ŠTAFETA SEMEN, Velika Pirešica 1, 3310 Žalec.

 

 

  1. BAZA INFORMACIJ O SEMENIH, IZMENJEVALNICE

Za sodelovanje v Štafeti semen so potrebne informacije, katera semena sploh so avtohtona, domača in tradicionalna. Posredujemo osnovne seznam semen zelenjave za vrtičkarje in seznam starih sadnih vrst. Poudarjamo, da gre samo za semena, ki so pridelana v Sloveniji .

  1. Dodatne informacije lahko pridobite na: Seznam avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin*, ki je objavljen na povezavi: http://www.uradni-list.si/1/content?id=48093. Na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo Republike Slovenije je objavljena Sortna lista zelenjadnic, sadnih vrst in poljščin za leto 2013http://www.uvhvvr.gov.si/fileadmin/uvhvvr.gov.si/pageuploads/OBJAVE_ZA_JAVNOST/Objave_SEME/Sortna_lista/SL_2013_splet.pdf.
  2. Izmenjava semen in znanja med zainteresiranimi udeleženci poteka na spletu v forumu ZELENI KROG in izmenjevalnici Ekoci: http://rastline.mojforum.si/rastline-about8103.html ter preko Ekoci – grupe: izmenjevalnica–stafete–semen-izmenjava–semen-in-sadik @googlegroups.com. https://www.facebook.com/ZeleniKrog
  3. SEJEMO AVTOHTONA SEMENA: aktivnost, ki jo izvaja Ministrstvo za kmetijstvo in okolje v projektu Tradicionalni slovenski zajtrk za šole in vrtce: več info http://tradicionalni-zajtrk.si/semena/.
  4. Fizična izmenjava semen poteka v času Štafete semen po vsej Sloveniji na Pozitivnih točkah Štafete semen, ki jo organizirajo. Ekoci pa objavimo lokacije na http://www.facebook.com/OskrbimoSlovenijoStafetaSemen in https://www.facebook.com/EkociSlovenija.
  5. IZMENJEVALNICA SEMEN: Fizična izmenjava semen in cepičev bo potekala:

13.3. 2015 od 10.00 do 17.00 na sejmu Altermed v Celju

Ogromno informacij in uporabnega znanja poleg uradnih služb, fakultet in šol nudijo predvsem v nevladnih organizacijah. V okviru aktivnosti je dogovorjena podpora strokovnjakov z različnih področij, ki želijo sodelovati v bazi znanja. Sodelujočim bodo pomagali z odgovori na vprašanja.

  1. Semenarstvo in odgovori na vprašanja s področja semen in pridelave zelenjave, poljščin in sadja na velikih in majhnih površinah: Kmetijski inštitut Slovenije ; srgb@kis.si.
  2. Ekološka znanja: Fakulteta za biosistemske vede Maribor na Univerzi v Mariboru – Katedra za ekološko kmetijstvo, poljščine, zelenjadarstvo in okrasne rastline in Inštitut za ekološko kmetijstvo:http://www.fk.uni-mb.si/fkbv/index.php/katedre/1756-katedra-za-ekolosko-kmetovanje-poljscine-vrtnine-in-okrasne-rastline?showall=1) in fkbv@uni-mb.si;
  3. Štafeta semen: Pridelava semen v Sloveniji: info@amarant.si;
  4. Ekološka samooskrbna pridelava za vrtičkarje : klubgaia.com; ali info@klubgaia.com brezplačno svetovanje strokovnjakov na tel: 080 81 22
  5. Biodinamika: Ajda Vrzdenec: ajda-vrzdenec.si ali meta.vrhunc@siol.net;
  6. Biodinamično sadjarstvoSadjarsko društvo Borovnica, kontakt Slavko Turšič, dra@gmail.com;
  7. Različni načini sonaravne pridelave hrane – ekološko, biodinamično, permakulturno, ogledi in delavnice; informacije na lavita.si ali info@lavita.si;
  8. Zdravilna zelišča: Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije-Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin. Informacije: mag. Nataša Ferant: ferant@ihps.si;
  9. Kako naučimo otroke znanj za prihodnost: Skupnost vrtcev Slovenije, koordinator Vrtec Otona Zupančiča, Slovenska Bistrica: http://www.vrtec-slobistrica.com/; ali slo-bistrica@guest.arnes.si;
  10. Kaj lahko naredimo v osnovni šoli? – Koordinatorica Osnovnih šol Slovenije : osnovna šola Žalec. Več info na: si@gmail.com;

Sporočamo, da se bodo dogodki pod točko 3 sproti dopolnjevali v skladu s prijavljenimi aktivnostmi v Štafeti semen.

 

 

  1. ŠTAFETA SEMEN – DOGODKI, AKTIVNOSTI, DOBRE PRAKSE

Med Štafeto semen potekata dve vrsti dogodkov: ene organizira Ekoci in sodelujoči partnerji v bazi znanja; te aktivnosti so navedene spodaj. Druge dogodke in aktivnosti po Sloveniji pa organizirajo sodelujoči kot Pozitivne točke Štafete semen. Njihove najave dogodkov, ki jih navedejo v prijavnici za sodelovanje v Štafeti semen, objavljamo v tistem tednu, ko poteka dogodek. Preko e-pošte in na vseh povezah, sporočil za javnost in

  1. DOKUMENTI

 

  • Prijavnica

 

 

 

GIBANJE ZA SEJANJE, IZMENJAVO TER OHRANJANJE AVTOHTONIH, TRADICIONALNIH IN DOMAČIH VRST SEMEN IN SADIK ZELENJAVE, POLJŠIN , ZELIŠČ IN SADNIH VRST V SLOVENIJI

 

PRIJAVNICA ZA SODELOVANJE IN NAJAVA AKTIVNOSTI ŠTAFETA SEMEN – Prijavnica 2015 TUKAJ

 

Prijavljamo se k sodelovanju v Štafeti semen 2015 na osnovi vašega javnega povabila in z nameni akcije aktivnega pristopa v gibanju Štafete semen, ki so objavljeni na spletni strani: www.ekoci.si; Zavedamo se, da bomo z aktivnim  in pozitivnim pristopom pripomogli k našemu skupnemu cilju ohranjanja avtohtonih domačih tradicionalnih in domačih semen zelenjave, poljščin zelišč in sadnih vrst ter pripomogli k večji samooskrbi Slovenije.

Najavo svojih aktivnosti prijavljam z izpolnitvijo spodnjega obrazca, ki ga bomo do 15.3.2015 posredovali na e-naslov: ekoci.si@gmail.com ali info@ekoci.si.

 

  1. VASI PODATKI

Aktivnosti bomo izvajali kot Pozitivna točka Štafete semen (ustrezno obkrožite, napišite) kot osnovna šola, vrtec, društvo, posameznik, drugo:

Organizator in prijavitelj dogodka: ______________________________________________________________________

Izvajalec dogodka: ______________________________________________________________________

Kraj in naslov: ______________________________________________________________________

Spletni naslov: ______________________________________________________________________

Aktivnost bo potekala na dan ali dneh ____________________ od ___________ do _______________ure.

Kontaktna in odgovorna oseba izvajalca aktivnosti: _____________________________________________________

Kontaktni e-naslov: ________________________________________________ telefon: _______________________________

Opombe/soorganizator, drugo: ___________________________________________________________________________

V kolikor boste izvajali več različnih aktivnosti ob različnih dnevih vas prosimo, da za vsako aktivnost za vsak posamezni dan najavite dogodek posebej.

  1. PODATKI O AKTIVNOSTI

Obkrožite vrsto aktivnosti in vpišite njeno vsebino (npr.: skupno sejanje semen v vrtcu – v lončke, sejanje s starši, starimi starši, Izmenjevalnica, izobraževanje, posaditev drevesa ali jagodičevja itd.).

  1. Zbiranje in izmenjava semen

Opis vsebine:

 

 

  1. Skupno ali posamično sejanje semen

Opis vsebine:

 

 

  1. Izmenjava znanja, predavanja, svetovanja

Predavateljica:

Opis vsebine:

 

 

  1. Kulturni  ali družabni dogodek

Opis vsebine:

  1. Drugo

Opis vsebine:

 

 

Obveščanje o dogodku bo potekalo na način:

  1. Vabili, letaki, plakati:
  2. Objava v časopisih (navedite katerih):
  3. Preko radijski postaj (navedite katerih):
  4. TV (navedite katerih):
  5. Preko osebnega kontakta, pisem, stojnic:
  6. Preko e-pošte na naslovov (stevilo naslovov):
  7. Ostalo(vpišite):

 

Soglašamo z objavo fotografij na spletu in drugih kavnih medijih. Facebook strani Štafete semen. Soglašamo z uporabo podatkov za vodenje evidence semen in aktivnosti za potrebe analize o Štafeti semen in da bomo pisno sporočili če ne želimo, da se naši podatki uporabljajo za vodenje evidence semen in aktivnosti. Pripis: Dovoljujemo objavo na spletni strani Štafeta semen in www.ekoci.si, na https://www.facebook.com/OskrbimoSlovenijoStafetaSemen?fref=ts in https://www.facebook.com/EkociSlovenija?fref=ts ter v sredstvih javnega obveščanja.

Obkrožite                             DA                          NE

V____________________________, dne _____________ 2015.                                Ime in podpis prijavitelja:

 

 

 

  • Poročilo

 

 

 

 

GIBANJE ZA SEJANJE, IZMENJAVO TER OHRANJANJE AVTOHTONIH, TRADICIONALNIH IN DOMAČIH VRST SEMEN IN SADIK ZELENJAVE, POLJŠIN , ZELIŠČ IN SADNIH VRST V SLOVENIJI

 

POROCILO O IZVEDENI AKTIVNOSTI ŠTAFETA SEMEN – Porocilo o izvedeni aktivnosti 2015 TUKAJ

Na osnovi najave dogodka smo kot Pozitivna točka Štafete semen izvedli predvideno aktivnost in vam posredujemo svoje poročilo.

 

Naslov prijavitelja:

.

  1. Udeležba
  2. Po vaši oceni se je dogodka udeležilo približno ___________ ljudi, od tega _________ otrok.
  3. Med udeleženci so bili tudi ljudje, za katere ste še posebej veseli: ___________________________

_____________________________________________________________________________________________________ .

 

  1. Izmenjava semen
  2. Za izmenjavo, sejanje in štafeto semen smo prejeli ___________ vrst in _______ sort semena.
  3. Za ohranjanje semen smo v Štafeta semen izbrali naslednjo vrsto in sorto semena (želen, a ne obvezen podatek) in ga kot štafeto pošiljamo v hrambo: ___________________

________________________________________________________________________________________________ .

 

  • Dokumentarno gradivo
  1. Dogodek smo dokumentarno: fotografirali posneli s kamero,              TV
  2. Kateri lokalni mediji so sodelovali in o dogodku poročali:

 

  1. Drugo:

 

 

Prosimo, da nam slikovni ali drug material (objave v lokalnih medijih) posredujete ob Poročilu za našo objavo na za naš arhiv.

Kratek opis dogajanja:

 

 

 

Poročilo o izvedenih aktivnostih pošljete najkasneje v treh dneh po zaključenem dogodku.

 

(O vaših aktivnostih bo organizator obvestili javnost preko spleta in vas povabili k udeležbi na zaključni okrogli mizi.)

 

V____________________________, dne _____________ 2015.                                Ime in podpis prijavitelja:

 

 

 

Spremno pismo skupaj s poročilom posredujte najkasneje do 20.4 2015 na naslov Center La Vita, Velika Pirešica 1, 3310 Žalec.

 Spremno pismo se priloži semenu, ki ga daste v manjšo kuverto na katero napišete :

  • organizacija-nosilec štafete,
  • vrsta semena,

Kuverto z 11 semeni nato vložite v kuverto velikosti 160×230 mm , v katerega vložite še poročilo.

 

 

 

 

 

 

 

GIBANJE ZA SEJANJE, IZMENJAVO TER OHRANJANJE AVTOHTONIH, TRADICIONALNIH IN DOMAČIH VRST SEMEN IN SADIK ZELENJAVE, POLJŠIN , ZELIŠČ IN SADNIH VRST V SLOVENIJI

 

SPREMNO PISMO SEMENA ZA V HRAMBO –

POTNI LIST SEMENA

Ime, priimek ali naziv organizatorja dogodka:

 

Kontaktna in odgovorna oseba izvajalca aktivnosti:

Elektronski naslov:                                                                                      Telefonska številka:

Kje seme raste (navedba kraja):

Vrsta semena:

Sorta semena:

Kam ste seme posejali (lonček , gredica, vrt, njiva, drugo):

Kje ste seme dobili, kdo ga ohranja:

Kaj še veste o tem semenu:

 

Ekoci-nominiranka za Slovenko leta Irena Rotar Prejeto x

V reviji Jana vsak teden predstavijo intervju z eno od nominirank za Slovenko leta. Iz strani somišljenikov Ekoci, ki delujejo v različnih grupah je bila predlagana Irena Rotar. Intervju z njo je objavljen v priponki, več  o njenem delu pa si lahko pogledate na povezavi: http://www.irenarotar.si/#!slovenka-leta-2014/czt7

Irena je na svojem Fb napisala: Spoštovani prijatelji, sodelavci, somišljeniki in vsi, ki vam je mar za Slovenijo- skupaj soustvarjamo sedanjost in prihodnost. Z vsakim dejanjem. Na predlog somišljenikov sem med nominirankami in na nek način predstavljam ” glas ljudstva” – vaš glas in vaša prizadevanja za boljši jutri. Vsi opisani projekti so delček vsakega sodelujočega – le ko stopimo skupaj bomo zmogli. Prihaja nas čas. Zatorej pogumno naprej. Hvala vam za vaš doprinos – čeprav smo na različnih poteh – hodimo skupaj proti cilju. Za samooskrbo slovensko, samobitnost za ohranjanje slovenske zemlje in naravnih kulturnih in zgodovinskih danosti  za nas in za prihodnje rodove gre. Vsako dejanje šteje Več info na: http://www.jana.si/2014/11/cvetober-navdiha/

Če želite glasovati zanjo lahko vtipkate  številko 4567 Slovenka- 8

 

 

 

Vabilo na konferenco o integralnem zelenem gospodarstvu IGE2014, BC Naklo, 14.-15.11.

Spoštovani!

 

V priponki vam posredujem dopolnjeno vabilo na konferenco o integralnem zelenem gospodarstvu za boljši svet, ki bo 14. in 15. novembra 2014 in na kateri bomo predstavili potenciale Slovenije za dostojanstven izhod iz krize ter iskali načine za uveljavitev trajnostnega in na vrednotah zgrajenega modela razvoja tudi v evropskem merilu.

IGE2014 Invitation-Vabilo 06Nov

IGE2914_prijava-registration

Prisrčno vabljeni,

 

Darja Piciga

Predsednica Organizacijskega in

programskega odbora konference

 

 

Dr. Darja Piciga

www.dpiciga.com

darja.piciga@gmail.com

+386 41 399 715

INTEGRALNA ZELENA SLOVENIJA

Državljanska pobuda za polnovredno življenje v mednarodno ugledni

skupnosti Slovenije

 

 

NA KRATKO O KONFERENCI:

Odlične slovenske modele, kot so Domel iz Železnikov, Solčavsko, Srce Slovenije, Biotehniški center Naklo, Vrtec Slovenska Bistrica in številni drugi, bomo razložili s pomočjo osnovnega teoretskega okvira integralne ekonomije, ki sta ga postavila profesorja Lessem in Schieffer. V okviru te šole socialnega inoviranja smo že uveljavili slovensko in evropsko pot, v kateri sta poudarjeni usmeritvi:

– v trajnostni razvoj z zelenim gospodarstvom – energetsko in prehransko (zlasti z ekološko pridelano hrano) samooskrbo, trajnostnim turizmom, ter drugimi prednostnimi področji,

– v socialno, na znanju temelječe gospodarstvo, s čimer so tudi utemeljeni različni modeli privatizacije, kot sta notranji odkup in ustanovitev zadruge ali socialnega podjetja. To ekonomsko pot želimo še posebej podpreti, tako zaradi nespornih prednosti in koristi kot zaradi številnih potencialov, v tem trenutku še skoraj neizkoriščenih, Slovenije za tak ekonomski pristop.

 

Med drugim smo oblikovali koncept pametne integracije EU politik za trajnostni razvoj kot nujno dopolnitev pametni specializaciji. Delovanje in prednosti tega koncepta bomo prikazali pri praktičnih primerih in na »policy« ravni, v smislu novega modela razvoja, ki izhaja iz temeljnih vrednost naše kulture in gradi na dediščini naših prednikov – Integralna zelena Slovenija.

 

K sodelovanju na konferenci in nadaljnji podpori našim prizadevanjem smo povabili vse poslance evropskega parlamenta iz Slovenije, predstavnike pristojnih ministrstev in poslanske skupine Državnega zbora. Sodelovanje na konferenci so že potrdili evropska poslanca g. Igor Šoltes in g. Ivo Vajgl ter g. Tadej Slapnik, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade.

 

ŠE NEKAJ BESED O INTEGRALNI ZELENI SLOVENIJI:

Avtentično, vseslovensko in nestrankarsko gibanje za polnovredno življenje v mednarodno ugledni skupnosti Slovenije je nastalo iz Državljanske pobude za Integralno zeleno Slovenijo, ki jo je lani aprila podpisalo oz. podprlo več uglednih in za prihodnost vseh nas zavzetih slovenskih strokovnjakov, med njimi tudi mag. Andrej Kranjc, ddr. Barica Marentič Požarnik, ddr. Matjaž Mulej,; mag. Violeta Bulc, dr. Janek Musek. in mag. Vida Ogorelec. Nato smo z avtorjema integralne ekonomije (Ronnie Lessem, Alexander Schieffer, Trans4m, Ženeva) organizirali več posvetov, 1.mednarodno konferenco o integralni zeleni ekonomiji (15.-17.9.2013, Univerza v Mariboru in Biotehniški center Naklo), oblikovali vizijo in osnutek programa ukrepov, o tem objavljali v strokovnih in poljudnih medijih, … Med drugim smo se povezali s Slovenskim forumom socialnega podjetništva in drugimi nosilci socialne ekonomije pri nas, številnimi nosilci prizadevanj za zeleno gospodarstvo in trajnostni razvoj,  sodelujemo z IRDO – inštitutom za družbeno odgovornost in Eko-socialnim forumom Slovenije, … Spomladi smo za vodilni primer IZS iz poslovnega sveta izbrali družbeno odgovorni, snovno in energetsko učinkoviti Domel iz Železnikov, gradimo pa tudi na bogati, a zanemarjeni slovenski tradiciji zadružništva. Poleti smo skupaj z več partnerji oblikovali Predlog za etično gospodarstvo Slovenije in ga posredovali poslanskim skupinam DZ, kot popotnico novemu parlamentu.

 

SPOROČILO ZA JAVNOST: Odgovori MKGP na pobude EKOCI vladi s posveta semen na sejmu AGRA 2014

 

 

 

 

Polje z besedilom: ŠTAFETA SEMEN

 

 

 

SPOROČILO ZA JAVNOST

*Štafeta semen – odgovor Vlade – MKGP –  na poslane Pobude iz Posveta semen na Agri                            * Podelitev priznanj sodelujočim v Štafeti semen 2014 * Priložnost za nove izzive samooskrbe*

Eko civilna iniciativa Slovenije – Ekoci: Na osnovi razprave na Posvetu o semenih na Agri 2014 je bilo poslano na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) v preučitev trideset pobud za izboljšanje operativnih izvedbenih aktivnosti, ki bi pripomogle k večji varnosti hrane, večji kontroli GSO semen, ozaveščanja javnosti o semenarstvu in genskih bankah ter ekološkem kmetijstvu. Na MKGP so pripravili temeljit odgovor in so pripravljeni na nadaljevanje  pogovorov.

1. Odgovor MKGP na Pobude iz Posveta o semenih na Agri 2014

Eko civilna iniciativa Slovenije – Štafeta semen, Amarant in sodelujoči na Posvetu o semenih na Agri 28. 8. 2014 so na Posvetu tvorno sodelovali, dobili mnogo odgovorov, porajale so se številne pobude kaj bi se dalo še izboljšati. Več info o  Posvetu na: https://ekoci.si/?p=2543. Skupna odločitev je bila, da se iz Posveta pošljejo Pobude vladi za nadgradnjo področij s konkretnimi ukrepi, ki bodo omogočala večjo samooskrbo z varno hrano in semeni kot temelju samooskrbe v prihodnosti s konkretnimi aktivnostmi, ki bodo pomagale urediti področja, ki podpirajo želeni cilj: samooskrbo z zdravo, varno hrano, pravimi semeni in dobrinami. Čeprav je bil naslov »Posvet o semenih«, menimo, da je najpomembnejše ozaveščanje o zdravi prehrani, ki vpliva na zdravje in blagostanje Slovencev. Pridelava avtohtonih domačih in tradicionalnih vrst semen je le ukrep, ki to podpira. V sistemu globalizacije so prav semena zelo aktualna. Konvencionalni kmetje so odvisni od hibridnih semen, ki so vezana na intenzivno pridelovanje, kar posledično prinaša odvisnost proizvodnje hrane, oskrbe s semeni, pesticidi ipd. Pritiski za uvajanje GSO semen v celi Evropi so čedalje večji., gospodarske in politične razmere narekujejo, da moramo biti čim bolj samooskrbni. Tudi podnebne razmere se neprestano spreminjajo. Narediti je potrebno petletni plan samooskrbe  tudi v izrednih razmerah. Pobude s posveta so na Ministrstvu preučili in podali obširen odgovor, ki je v celoti objavljen na spletni strani Ekoci na povezavi: https://ekoci.si/?p=2567

Ožja skupina razpravljavcev in strokovnjakov je preučila odgovore in podaja mnenje na poslan odgovor MKGP:

a)       Pripravljavce Pobud veseli, da je že kar nekaj predlogov, ki so jih zapisali v Pobude že vključenih v program  predvidenih načrtov MKGP  in razvoja podeželja 2014-2020. Veseli nas, da je že vključen pristop zmanjševanja administrativnih ovir ter da je sprejeta pobuda, da MKGP izdela enoten dokument, kjer bo zbrana celotna potrebna dokumentacija in zakonodaja, ki jo morajo upoštevati zainteresirani pridelovalci avtohtonih domačih in tradicionalnih vrst semen in ki bo v pomoč tudi uporabnikom. Pričakujemo, da bo dokument izdelan najkasneje do 31. 12. 2014, saj bo na tak način še pravočasno dostopen zainteresiranim pridelovalcem semen, da se še spomladi odločijo za pridelavo semen.

a)       Veseli nas, da je naknadno v Okrožnico vključeno priporočilo  izvajalcem Tradicionalnega slovenskega zajtrka, da naj vključijo v TSZ tudi ekološko živilo ali živilo brez GSO.

b)       Tudi letos bodo iz MKGP  podeljene vrečke z avtohtonimi semeni sodelujočim šolam in vrtcem. S tem bomo pripomogli k večji ozaveščenosti izvora hrane. Na vse institucije in posameznike apeliramo tudi Ekoci, da se pridružijo širitvi zavedanja o pomenu lokalno pridelane hrane in vzpodbudijo konkretne aktivnosti na področju semen, znanja in povezovanja za večji samooskrbo. Vsako dejanje šteje!

c)       Čimprej pričakujemo napovedan Akcijski program za vzpodbujanje socialnega podjetništva v kmetijstvu. Pričakujemo tudi večjo ozaveščanje in promocijo javnih del na področju kmetijstva širši javnosti, saj menimo, da je na tem področju ogromno delovnih mest. Upajmo, da se bo to zgodilo vsaj do 1. 1. 2015, da se lahko nova delovna mesta v kmetijstvu čim prej aktivirajo.

d)       Ne glede na podan odgovor o področju GSO pa pričakujemo konkretnejši pristop v zvezi z GSO. Predlagamo poostren nadzor nad GSO in prinešenimi semeni iz tujine ter večjo kontrolo in označevanje navedb o prisotnosti GSO krme v živilih živalskega izvora. Predlagamo širši in  poostren nadzor rastočih posevkov. Predvsem pri koruzi, ogrščici in soji je potrebno skrbeti za to, da posevke, ki izkažejo kontaminacijo z GSO še pred cvetenjem na naših poljih uničijo. To je praksa celo v deželah, ki sicer posevke GSO dovoljujejo.

 

e)       Po zagotovilu MKGP je slovenska zakonodaja sicer usklajena s EU predpisi menimo pa, da ne izkorišča vseh možnosti, ki jih EU za varovanje zdravja živali in ljudi daje. Potrošniku naša zakonodaja ne omogoča informacije ali gre pri kupljenem živilu živalskega izvora za živilo iz reje, ki uporablja GSO krmo ali ne, saj je naša certifikacija brez GSO neobvezna in jo lahko proizvajalec pridobi ali pa ne, oz jo navede na deklaraciji. Zato ozaveščen slovenski potrošnik velikokrat  kupuje hrano živalskega izvora iz tujine, ki je označena z zagotovilom »brez GSO« in mu daje večjo prehransko varnost. Predlagamo da bi v Sloveniji uredili zakonodajo po vzoru Nemčije: BREZ GENSKE TEHNIKE, ki je oznaka, ki jo je v Nemčiji uzakonilo Ministrstvo za prehrano, kmetijstvo in zaščito potrošnikov. Uporablja jo doslej že več kot 100 podjetij. Oznaka se zelo hitro širi, najhitreje pri mleku, mesu in vseh mlečnih izdelkih, saj je medtem nevarnost vertikalne kontaminacije z gensko spremenjeno krmo, ki je v konvencionalnem kmetijstvu dovoljena, že prišla v zavest potrošnikov. Z blagovno znamko upravlja Zveza Živila brez genske tehnike in si je zadala nalogo, ki, da podpira vse mere za proizvodnjo živil brez genske tehnike in informira potrošnike o nevarnostih z gensko tehniko proizvedenih živil. Več informacij na: www.ohnegentechnik.org;

 

f)         Glede na potrebe trga, dejstva in navedene odgovore menimo, da bo potrebno dosedanje ukrepe za ekološko pridelavo hrane intenzivirati. Podajamo pobudo za intenzivno povečanje vzpodbud prav za ekološko kmetovanje in ekološko semenarstvo z večjo usmerjenostjo k tržni pridelavi slovenskih ekoloških živil, po katerih je izredno povpraševanje in je velika tržna priložnost za kmete in nova zelena delovna mesta. Predlagamo, da se uvede izobraževanje in spodbujanje uporabe ekološko pridelane hrane v javnih ustanovah, planiranje proizvodnje te hrane in dodatne vzpodbude za katere menimo, da bi bistveno pripomogle k ponudbi ekoloških živil na trgu. Prav tako menimo, da so še rezerve kako navdušiti pridelovalce različnih vrst sadja na ekološki način. S tem bi omogočali večjo samooskrbo z različnimi vrstami sadja. Pričakujemo konkretnejše ukrepe na teh področjih.

g)       Glede na podan odgovor glede semenarstva pa pričakujemo fleksibilnejši pristop, ne glede na napoved pričetka dogovarjanja o semenarstvu v januarju, saj smo na tak način izgubili celo sezono. Potreben bo uvesti drugačen pristop, saj je trenutno vse v zvezi s semenarstvom razdeljeno na različne institucije, ki obravnavajo te naloge kot dodatne projekte k svojemu že prepolnemu urniku in jih opravljajo v minimalnem obsegu oziroma samo toliko, kolikor so z dodatnimi razpisi posebej financirane. Smatramo, da je potrebno določiti inštitucijo, ki bo imela skrb za semenarstvo kot samostojen segment opravljanja dela. V okviru tega bo po eni strani vršila evidenco in kontrolo vseh dejavnosti povezanih s semenarstvom pri vseh deležnikih v Sloveniji, po drugi strani pa tudi povezovala te deležnike in z njihovim sodelovanjem oz. z dogovorom sistematsko razvijala razvojno strategijo semenarstva v Sloveniji v naslednjih desetletjih.

Od MKGP pričakujemo izhodišča za izboljšanje semenarstva v Sloveniji najkasneje do 15. 12. 2014, saj je vsak izgubljen dan izgubljena priložnost za slovenska semena.

h)       Potrebno bo izboljšati področja ozaveščanja o realnih podnebnih razmerah in ukrepih, ki bodo preprečile oz. omilile te posledice. Prav tako menimo, da bi z večjo fleksibilnostjo lahko sprejeli ustrezno zakonodajo, ki bi dovoljevala lokalno pridelano hrano nestandardnih oblik in teže v promet (manjše kumarice, obtolčene  proizvode od toče ipd.), kar je velikokrat posledica podnebnih sprememb. Le-te ne vplivajo pa na varnost hrane ampak le na vizualni izgled pridelkov.

  1. Priznanja sodelujočim v Štafeti semen 2014 bodo podeljena do 21. 11. 2014 na dan Tradicionalnega slovenskega zajtrka, za katerega si želimo, da v prihodnosti postane teden, mesec in kasneje leto slovenske hrane – gibanje za samooskrbo z lokalno pridelano hrano. Vsem sodelujočim v Štafeti semen se zahvaljujemo za sodelovanje saj s semeni rastlin, znanja  in povezovanja,ki ga odlikuje zavedanje, da je samooskrba s hrano odvisna od našega aktivnega pristopa.  S takšnimi dejanji soustvarjate prihodnost Slovenije. Hvala Vam. Vsako dejanje šteje.
  2. Priložnost za nove izzive samooskrbe –  naučimo otroke znanj za življenje, poskrbimo za lastno  samooskrbo v okviru lokalne skupnosti in širše v Sloveniji

a)       Predlagamo, da se že sedaj odločite za sodelovanje v Štafeti semen 2015. Uradni pričetek Štafete semen se prične sicer v naslednjem letu na prvi pomladni dan, vendar sodelujoči že lahko tudi v zimskem času delajo in pripravljajo gredice, čistijo semena, planirajo aktivnosti za naslednjo leto. V pomoč pri načrtovanju  samooskrbnega vrta je lahko aplikacija http://www.naredivrt.si/si/ . Zato je prav, da se  vodstva izobraževalnih programov in posamezniki že sedaj načrtujejo aktivnosti, ki bodo resnično pomembna za otroke in vse nas, da v prihodnosti ne bomo lačni. Sodelovanje v Štafeti semen ni zahtevno. Štafeta semen – aktivnosti somišljenikov gibanja za sajenje, izmenjavo in ohranjanje avtohtonih domačih in tradicionalnih vrst semen zelenjave, poljščin, zelišč in sadnih vrst Slovenije intenzivno potekajo po vsej Sloveniji. Sadijo in sejejo v šolah in vrtcih, semena izmenjujejo v okviru društev in organizacij ter posameznikov. Prizadevanja za samooskrbo so vse močnejša in čedalje več semen je v rokah ljudi in posajenih, kar je osnovni cilj Štafete semen. Sodelujoči v Štafeti semen 11 semen posejejo, 11 semen izmenjajo in 11 semen pošljejo v hrambo za v gensko banko na Kmetijski inštitut Slovenije. Podpora sodelujočim je v Bazi znanja strokovnih institucij in strokovnjakov iz nevladnih organizacij  ter izvedbenih delavnic in na dogodkih. Sodelujoči mentorji in organizatorji na Pozitivnih točkah Štafete semen dobijo Priznanje za sodelovanje v Štafeti semen. Ekoci o dogodkih sproti obvešča javnost preko spletne strani, Fb portala Štafeta semen in Sporočil za javnost. Kaj vse so že ljudje ustvarili v Štafeti semen si lahko ogledate tudi na spodnji povezavi ali pošljete vprašanja na naslov Štafeta semen: ekoci.si@gmail.com;  https://www.google.si/search?q=%C5%A1tafeta+semen&biw=1366&bih=673&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ei=2YZWVMr9M5LLaMvDgNAL&ved=0CAYQ_AUoAQ

Glede podanih Pobud in prejetih odgovorov pričakujemo od MKGP ureditev zgoraj navedenih področij v podanih rokih ter pričakujemo povabilo na  sestanek najkasneje do 20. 12. 2014 za skupno nadaljnjo nadgradnjo podanih Pobud s ciljem, da vsi skupaj udejanjimo aktivnosti, ki bodo omogočale čim večjo samooskrbo s hrano,.

Zahvaljujemo se sodelujoči angažirani publiki  na Posvetu semen. sodelujočim gostom, pripravljavcem odgovorov na MKGP , somišljenikom in sodelujočim v Bazi znanja Štafete semen pri pripravi Pobud Vladi. Verjamemo, da s skupnim sodelovanjem zmoremo več. Vsako dobro dejanje šteje!

Ekipa   in sodelujoči b Bazi znanja Štafete semen

Oj – Osti Jarej –bodi mlad pomlajen bodi močan!”Slovenka – Slovenec« kjerkoli si; tu je tvoj temelj, osnova, od tu je tvoje seme – izvor, bistvo, tu je tvoje središče, od tu je tvoja energija, potenca, tu je neizčrpen vrelec tvojega bistva ;« je sporočilo naših prednikov in prizadevamo si ga ohranjati naprej Več info na www.ekoci.si; www.lavita.si; in Štafeta semen: https://www.facebook.com/OskrbimoSlovenijoStafetaSemen?fref=ts in https://www.facebook.com/EkociSlovenija?fref=Spletna stran: www.ekoci.si ; Elektronski naslovi: ekoci.si@gmail.com; Štafeta semen https://www.facebook.com/OskrbimoSlovenijoStafetaSemen?fref=tsin https://www.facebook.com/EkociSlovenija?fref=ts

Odgovori MKGP na posamezne pobude EKOCI

 

1. SAMOOSKRBA IN OZAVEŠČANJE JAVNOSTI O ZDRAVI PREHRANI

Glede na to, da se samooskrba s hrano na nekaterih področjih podhranjena, glede na podnebne spremembe

in aktualna svetovna dogajanja dajemo naslednje pobude:

a) da se izvede na ravni države plan samooskrbe z akcijskimi cilji za redne in izredne razmere vsaj za pet let

vnaprej;

Odgovor:

Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 »Zagotovimo.si

hrano za jutri« (v nadaljevanju Resolucija) opredeljuje vizijo in cilje razvoja kmetijstva in živilstva ter širšega

razvoja podeželja v Sloveniji v naslednjem srednjeročnem obdobju do leta 2020. Vlada Republike Slovenije je

dne 12.6.2014 sprejela še Strategijo za izvajanje resolucije (v nadaljevanju Strategija), katere osnovni namen

je opredelitev ključnih ukrepov in dejavnosti, ki bodo omogočili uresničitev z resolucijo postavljenih ciljev,

zajema pa tudi tiste ukrepe, ki bodo prispevali k uresničevanju ciljev Sporočila Komisije – EVROPA 2020 –

Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (Evropska Komisija, Bruselj, 3. 3. 2010). Ti ukrepi se v

veliki meri nanašajo na Program razvoja podeželja RS 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: PRP 2014–2020),

ki ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.

Potrebno je opozoriti, da je bil PRP 2014-2020, na katerega se bomo sklicevali v nadaljevanju tega

dokumenta, posredovan na usklajevanje na Evropsko komisijo, zato se vsebina posameznih ukrepov še lahko

spremeni, glede na zahteve Evropske komisije.

Povezava:

http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/Kmetijstvo/strategija_razvoj_slo_kmetijstva

_2020.pdf

V Resoluciji sta med strateškimi cilji razvoja slovenskega kmetijstva in proizvodnje hrane opredeljena tudi

zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane ter

povečanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva in živilstva.

Strategija opredeljuje več prednostnih programskih usmeritev kmetijstva, ki med drugim vključujejo: povečanje

prehranske samooskrbe pri pridelkih, kjer je ta nizka, oziroma ohranjanje, kjer je ta ustrezna.

Akcijski cilji Ministrstva, ki so ključni za povečanje samooskrbe s hrano in jih bo Ministrstvo upoštevalo pri

pripravi ukrepov v naslednjem programskem obdobju do leta 2020 (v okviru PRP 2014–2020, uredbe o

neposrednih plačilih v kmetijstvu, tržno cenovnih ukrepov, nacionalnih področnih strategij ali načrtov in na

podlagi pravil dodelitve državnih pomoči) so naslednji: zagotoviti 350.000 ha trajno varovanih kmetijskih

zemljišč, povečati oziroma ohraniti obseg proizvodnje z izgradnjo novih namakalnih sistemov na 5.000 ha

kmetijskih površin, povečati samooskrbo z zelenjavo na 50 %, samooskrbo s prašičjim mesom na 70 %,

povečati odkup krušne pšenice, namenjene za prehrano, na 130.000 t in povečati ekološko pridelavo, ki jo bo

izvajalo 5.000 kmetij na 55.000 ha. Glede samooskrbe je cilj seveda tudi ohraniti visok delež v sektorjih, kjer

je ta že visok.

Najaktualnejši ukrepi kmetijske politike bodo podrobneje opredeljeni v odgovorih na vaša vprašanja v

nadaljevanju.

b) da se dodeli dodatna stimulacija kmetom, ki bodo pridelovali hrano iz avtohtonih, domačih in tradicionalnih

vrst semen na ekološki način oz. ukinejo subvencije za kmete, ki pridelujejo okolju, ljudem in živalim škodljivo

hrano;

Odgovor:

V okviru PRP 2014-2020 bo še naprej podprta uporaba avtohtonih in tradicionalnih sort, ki pride do izraza

zlasti v povezavi z ukrepom Ekološko kmetijstvo.

Strateški in razvojni cilji ukrepa Ekološko kmetijstvo so povečanje tržne ekološke pridelave in predelave ter

ekološke pridelave semenskega materiala, povečanje konkurenčnosti s poudarkom na povečanju

produktivnosti, učinkoviti in trajnostni rabi virov, povečanje tržnega deleža s slovenskimi ekološkimi proizvodi,

spodbujanje tržnega povezovanja proizvajalcev in njihova vključitev v tržne sisteme in vzpostavitev

kakovostnega sistema svetovanja in prenosa znanja v ekološkem kmetijstvu.

Ker v Sloveniji ni zadostnih količin ekološkega semenskega material poljščin, krmnih rastlin in zelenjadnic pa

bomo v novem programskem obdobju v okviru PRP 2014-2020 namenili podpore tudi za pridelavo

ekološkega semenskega materiala kmetijskih rastlin.

Pridelava hrane iz avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin je sicer bila in bo tudi naprej podprta v

okviru ukrepa Kmetijsko okoljsko podnebna plačila (KOPOP). Namen tega ukrepa je vzpostaviti ravnotežje

med potrebo po pridelavi hrane in varovanjem okolja ter spodbuditi kmetijska gospodarstva, da bi s

kmetijskimi zemljišči gospodarila na način, ki zmanjšuje vplive kmetovanja na okolje, prispeva k blaženju in

prilagajanju podnebnim spremembam ter zagotavlja izvajanje družbeno pomembnih storitev in neblagovnih

javnih dobrin.

Ministrstvo in Uprava si skupaj s strokovnimi inštitucijami prizadevata, da bi seznam avtohtonih in

tradicionalnih sort, za katere bo mogoče uveljavljati ukrep KOPOP v okviru PRP 2014-2020, čim bolj razširili

(predvsem pri poljščinah in zelenjadnicah). Pri tem je treba poudariti, da so bile kot rezultat prizadevanja

Uprave v zadnjih 4 letih na seznam avtohtonih in tradicionalnih sort sadnih rastlin uvrščene praktično vse

stare sadne sorte, ki so se še ohranile pri nas.

Povezava na Sortno listo poljščin, zelenjadnic, sadnih rastlin in trte za leto 2014:

http://www.uvhvvr.gov.si/fileadmin/uvhvvr.gov.si/pageuploads/OBJAVE_ZA_JAVNOST/Objave_SEME/Sortna

_lista/SL_2014_splet.pdf

Uprava sodeluje tudi pri oblikovanju in informiranju deležnikov o izvajanju navedenih kmetijskih ukrepov,

kadar so ti vezani na zahteve glede registracije sort in zahteve za trženje semenskega materiala kmetijskih

rastlin.

Ministrstvo in Uprava morata pri tej vaši pobudi še poudariti, da morajo vsi pridelki oziroma vsa hrana na trgu

ustrezati standardom kakovosti in varnosti živil, kot je to opredeljeno v zakonodaji in čemur morata slediti tako

izvajanje zakonodaje kot nadzor.

c) da se vzpodbudijo aktivnosti na področju samooskrbe s sadjem za pridelavo različnih vrst sadja–lupinarji,

koščičarji in jagodičevja, kjer samooskrba ni zadostna,

Odgovor:

Slovenija je samooskrbna le pri pridelavi jabolk, medtem ko ostalih vrst sadja ne pridelamo dovolj. Sedanje

dejavnosti za povečanje samooskrbe so že vključene v strokovne naloge v rastlinski proizvodnji, kjer je

Ministrstvo, zaradi velikega interesa in povečanja pridelovalnih površin predvsem jagodičja in lupinarjev, pa

tudi koščičarjev, namenilo večji poudarek prav aplikativnim poizkusom za to skupino sadnih vrst. Na

Ministrstvu potekajo tudi splošne promocijske dejavnosti za večjo prepoznavnost slovenskega sadja, poleg

tega pa so sadjarji organizirani v Sekciji za sadjarstvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, kjer enako

namenjajo veliko pozornosti ozaveščanju potrošnikov o pomenu sadja v prehrani.

Z vsemi naštetimi dejavnostmi in splošno promocijo bo Ministrstvo nadaljevalo tudi v prihodnje. Na povečanje

samooskrbe s sadjem pa upamo, da bodo pripomogli tudi različni ukrepi za podpore v okviru PRP in sheme

neposrednih plačil.

d) potrebno je povečati aktivnosti za povečanje pridelave žitaric,

Odgovor:

V okviru pogajanj o reformi Skupne kmetijske politike, posebej o reformi neposrednih plačil, je Ministrstvo s

socialnimi partnerji doseglo dogovor, da se del sredstev, namenjenih proizvodno vezanim plačilom, nameni

2

strnim žitom. Menimo, da bodo ta sredstva vplivala na povečanje proizvodnje žit, vključno s pridelavo semena

V omenjeni Strategiji za izvajanje Resolucije, so na področju poljedelstva opredeljeni naslednji strateški in

razvojni cilji: povečanje pridelave poljščin; povečanje konkurenčnosti pridelave poljščin s poudarkom na

povečanju produktivnosti ter učinkoviti in trajnostni rabi virov; vzpostavitev poštenih odnosov med deležniki v

verigi od pridelovalca do prodajalca in izboljšanje dohodkovnega položaja poljedelcev. Ukrepi za dosego teh

ciljev pa so raznovrstni in se bodo, poleg sheme neposrednih plačil, izvajali preko mehanizma ukrepov, ki jih

nudi PRP 2014-2020 (posodabljanje tehnologij, prenos znanja, sodelovanje…).

Ključna je tudi krepitev delovanja žitne verige, v okviru katere se pridelovalci, njihova stanovska združenja,

odkupovalci in predelovalna industrija dogovarjajo o parametrih kakovosti, odkupnih cenah in možnosti

povečanja samooskrbe s krušnimi žiti.

e) da se pripravi ustrezna zakonodaja, ki bo omogočala na prodajne police in javne zavode uvrstiti slovenska

sonaravno pridelana živila-jabolka visokodebelnih sort jabolk – nekalibrirana jabolka ipd..

Odgovor:

Na Ministrstvu se strinjamo in razumemo vaše stališče, da so predpisi, v tem primeru na nekaterih parametrih

kakovosti, precej togi. Zato se bomo ob prihodnjih spremembah EU zakonodaje na področju kakovosti

svežega sadja in zelenjave zavzemali za večjo fleksibilnosti zakonodaje, zlasti glede določenih lastnosti

kakovosti sonaravno oziroma ekološko pridelanih jabolk, ki pa ne smejo vplivati na varnost takšnih pridelkov

(npr. nekalibrirana jabolka).

Trenutno se jabolka za svežo uporabo v vseh fazah trženja lahko prodajajo le v skladu z EU zakonodajo na

področju kakovosti svežega sadja in zelenjave, ki je za države članice neposredno zavezujoča. Po tej

zakonodaji tudi za jabolka iz visokodebelnih sadovnjakov veljajo enaka pravila in pogoji za trženje glede

zahtev kakovosti, razvrščanja v razrede in označevanja.

V okviru ukrepov KOPOP in Ekološko kmetovanje v PRP 2014-2020 je sicer predvidena podpora za

ohranjanje visokodebelnih travniških sadovnjakov. Ta podpora bo prispevala k oživljanju in vzdrževanju teh

sadovnjakov, ki so poleg ohranjanja biotske raznovrstnosti, tudi dragocen vir sadja, ki ga je mogoče predelati

v različne proizvode.

f) da Vlada s konkretnimi aktivnostmi v procesu izobraževanj vzpodbudi odnos do zdrave, predvsem ekološko

pridelane hrane s spodbujanjem izobraževanj o zdravi prehrani po šolah (delavnice, šolski vrtovi), društvih,

delavskih univerzah, dodatna izobraževanja za kuharice in organizatorje prehrane v javnih ustanovah ter

organizira aktivnosti ozaveščanja semenarstva slovenskih avtohtonih in tradicionalnih sort , vzpodbujajo se

naj dodatna izobraževanja za kmetijske svetovalce ter za kmete, tečaji za pridelavo in uporabo zelenjave in

semenarstvo,

Odgovor:

Eden izmed strateških ciljev razvoja kmetijstva in živilstva je zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno

pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane. Ta cilj Vlada Republike Slovenije uresničuje z

izvajanjem kmetijske in prehranske politike, katerih skupni imenovalec je LOKALNA TRAJNOSTNA OSKRBA,

ki je za slovensko kmetijstvo in živilstvo velik potencial. Z večanjem konkurenčnosti kmetijstva in

zmanjševanjem sproščanja toplogrednih plinov zaradi transporta vpliva na trajnostni razvoj kmetijstva. Vpliva

tudi na zagotavljanje trajnostne rabe površin namenjenih pridelavi hrane, ohranjanje delovnih mest ter z

dvigom stopnje samooskrbe izboljšuje prehransko varnost prebivalstva. Pomemben vidik za doseganje vsega

naštetega je uveljavitev načela kratkih dobavnih verig v sistemu javnega naročanja.

Zato je bilo v zadnjem obdobju veliko dejavnosti Ministrstva usmerjenih v promocijo in delovanje kratkih

dobavnih verig z regionalnimi konferencami, izvajanjem sheme šolskega sadja in zelenjave, sheme šolskega

mleka idr. V okviru novih ukrepov PRP 2014-2020 so predvidene tudi podpore za usposabljanja pridelovalcev

za različna področja, vključno z ekološkim kmetijstvom in ekološkim semenarstvom.

3

Za uveljavljanje kratkih dobavnih verig in drugih podpornih dejavnosti je izjemnega pomena dobro

medresorsko sodelovanje med Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvom za

izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvom za zdravje ter vrsto drugimi ministrstvi, Kmetijsko gozdarsko

zbornico Slovenije ter ostalimi ustanovami.

Ministrstvo je v zadnjih dveh letih, skupaj z različnimi partnerji, organiziralo 12 regijskih konferenc o uveljavitvi

načela kratkih verig v sistemu javnega naročanja hrane in živil v javnih zavodih. Glavni namen teh dogodkov

je bilo spodbujanje k čim večji oskrbi vseh javnih zavodov, vključno z vrtci in šolami, s hrano in živili z

lokalnega okolja. Na konference so bili vabljeni tako naročniki (javni zavodi), kot ponudniki (pridelovalci in

predelovalci) lokalne hrane in živil. Posebej smo izpostavljali prednosti in pomen hrane iz bližine, vključno s

hrano in živili, ki so bila pridelana na ekološki način. S predstavitvami so se na konferencah vedno vključevala

tudi različna regionalna združenja ekoloških kmetov in na vseh konferencah je bila prav posebej obravnavana

oskrba javnih zavodov z ekološko hrano v povezavi z Uredbo o zelenem javnem naročanju.

Ministrstvo na konferencah spodbuja javne zavode k doseganju oziroma preseganju zahtevanih 10 %

ekološke hrane v okviru posameznega javnega naročila in poudarja, da slovenske ekološke hrane le ni tako

malo kot to dosledno, kot težavo pri naročanju, poudarjajo javni zavodi. Pri uveljavljanju Uredbe o zelenem

javnem naročanju se soočamo tudi s problematiko tolmačenja zahtevanega deleža hrane in živil, ki so bila

pridelana na ekološki način, javni zavodi pa opozarjajo tudi na višje cene ekološke hrane. Kljub temu, da se

že dolgo ni spremenila najvišja cena malice v osnovni šoli v vrednosti 0,80 EUR, ki je določena na podlagi

Zakona o šolski prehrani, ravnatelji poročajo o vedno večjem številu staršev, ki malice ne plačujejo redno ali

pa je sploh ne plačajo oziroma ne morejo plačati.

Na Ministrstvu ugotavljamo, da nas na področju ustreznih količin ekološke hrane in odzivnosti tako

pridelovalcev kot naročnikov, torej javnih zavodov, čaka še veliko skupnega dela. Bolj odzivno ponudbo bi

velikokrat dosegli že z boljšim povezovanjem pridelovalcev kot smo ga vajeni sedaj, kar bomo s predvidenimi

ukrepi spodbujali tudi v okviru PRP 2014-2020. Za nadaljnje povečevanje deleža ekološke hrane v javnih

zavodih pa je pomembno tudi povezovanje vseh deležnikov, vključno z nevladnimi organizacijami, ki delujejo

na tem področju. Skupaj moramo poskušati ustvarjati razmere, ki bodo omogočale večje količine slovenskih

ekoloških živil, ter boljše pogoje in cene, ki bodo našim naročnikom oziroma javnim zavodom tudi dostopne.

Cilj je, da v sistemu naročanja v javnih zavodih dosežemo najmanj 40 % oskrbo z domačimi pridelki in

proizvodi.

V teh dneh bodo vsi ravnatelji vrtcev in osnovnih vnovič prejeli pisno pobudo Ministrstva za čim širše

uveljavljanje načela kratkih dobavnih verig in informacijo o možnostih izvajanja, pri čemer smo letos posebej

izpostavili ponudbo jabolk. Uveljavljanje kratkih verig ima poleg gospodarskega in zdravstvenega pomena,

tudi zelo pomemben vzgojni vidik – že v najzgodnejšem obdobju približati pomen doma pridelane hrane.

Dejstvo je, da naročanje hrane v bližnji okolici zahteva dodaten trud javnih zavodov, vendar pa primeri dobre

prakse v okviru sheme šolskega sadja kažejo, da je že kar 42 % sadja je nabavljenega lokalno, in da je na

tem področju v Sloveniji že opazen pomemben napredek.

Ministrstvo izvaja t.i. Shemo šolskega sadja in zelenjave. Gre za ukrep Skupne kmetijske politike EU v

sektorju sadja in zelenjave, ki je 83% financiran s strani EU in 17% s strani Slovenije in pomeni brezplačno

razdeljevanje sadja in zelenjave otrokom v šoli (vključenih je skoraj 90% učencev osnovnih šol). Namen tega

ukrepa je ustaviti trend zmanjševanja porabe sadja in zelenjave in hkrati omejiti naraščanje pojava

prekomerne telesne teže in debelosti pri otrocih, saj povečujeta tveganje za nastanek številnih bolezni

sodobnega časa. Evropska unija je zato državam članicam namenila določeno finančno pomoč za brezplačno

razdeljevanje sadja in zelenjave učencem, pri čemer poudarja tudi pomembnost vključevanja promocijskih

dejavnosti oziroma t.i. obveznih spremljevalnih ukrepov. Učitelji slovenskih osnovnih šol se tako že šesto leto

udeležujejo regijskih posvetov s predavanji na temo pomena sadja in zelenjave v prehrani ljudi ter pomena

sezonskega, lokalnega oz. ekološko pridelanega sadja in zelenjave. Učitelji pridobljeno znanje prenašajo v

izobraževalne procese osnovnošolcev. S šolskim letom 2014-2015 bodo v okviru sheme šolskega sadja in

zelenjave sistemsko organizirana še dva spremljevalna ukrepa. Prvi v okviru dejavnosti 23. centrov šolskih in

obšolskih dejavnosti (CŠOD), kjer bodo organizirani obiski kmetije oz. kmeta na CŠOD, izobraževanja ob

posebni sadno-zelenjavni malici in dve praktični delavnici: priprava hrane iz sadja in zelenjave ter degustacija

sadja in zelenjave. Drugi ukrep pa bo izveden v okviru pilotske projektne naloge Šolski vrtovi: vzpostavitev in

vzdrževanje šolskega vrta kot učnega orodja v vzgojno-izobraževalnem procesu v osnovnih šolah.

4

Shema šolskega mleka je ukrep Skupne kmetijske politike EU, s katerim se sofinancira mleko ali ustrezen

mlečni proizvod v okviru obrokov v šolski prehrani. Namen sheme šolskega mleka ni le zmanjšanje cene

šolske malice s pomočjo evropskih sredstev, temveč tudi približati učencem uživanje mleka in kakovostnih

mlečnih izdelkov ter sočasno preko vzgojno izobraževalnih dejavnosti približati otrokom pomen mleka in

mlečnih proizvodov za zdravje. EU sofinancira mleko in mlečne izdelke v višini štirih centov za največ 0,25 l

mleka na dan. Upravičenci do teh sredstev so otroci oziroma starši, ki se jim podpora upošteva pri plačilu

šolske prehrane za otroka. Do sredstev so upravičeni otroci v vrtcih in osnovnih šolah ter dijaki. V shemi

šolskega mleka imajo ključno vlogo izobraževalne ustanove, ki morajo izpeljati administrativne postopke za

koriščenje sredstev, kar pomeni dodatne kadrovske obremenitve. Tudi zato v preteklosti ta shema v Sloveniji

ni zaživela. Pričakujemo pa oživitev sheme šolskega mleka v prihodnje, kajti postopki izvajanja se bodo

približali oziroma poenotili v skupni shemi s shemo šolskega sadja.

V okviru PRP 2014–2020, ukrepa Prenos znanja, bodo možne podpore za izvajanje usposabljanj

pridelovalcev o avtohtonih in tradicionalnih sortah, pridelavi zelenjave in semenarstvu, zlasti v povezavi z

usposabljanji za potrebe izvajanja ukrepov Ekološko kmetijstvo in KOPOP. Ciljna skupina za pridobitev znanj

so fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko ali živilsko-predelovalno dejavnostjo (nosilci kmetijskih

gospodarstev, namestniki nosilcev kmetijskih gospodarstev, člani kmetije) in so vpisani v register kmetijskih

gospodarstev in zaposleni v podjetjih, ki so registrirana za kmetijsko, gozdarsko ali živilsko-predelovalno

dejavnost. Tudi v okviru podukrepa Pomoč pri uporabi storitev svetovanja, je pri podporah za individualno

svetovanje na kmetiji načrtovano svetovanje za kmetijska gospodarstva, ki se vključujejo v ukrepa KOPOP

in/ali Ekološko kmetijstvo. Individualno svetovanje se bo izvajalo na kmetijskem gospodarstvu enkrat v

obdobju treh let (KOPOP) oz. enkrat v času izvajanja ukrepa (Ekološko kmetijstvo) od vstopa v omenjena

ukrepa. Prilagojeno bo konkretnim potrebam kmetijskega gospodarstva ter tako omogočilo tudi podajanje

vsebin s področja semenarstva na kmetijah.

g) da Ministrstvo za kmetijstvo spodbudi marketinško akcijo o zavedanju pomena zdrave in varne hrane, kaj

pomeni hrana brez GSO in o pomenu semen ter ozavešča ljudi o realnem stanju (globalizacija, ruski

embargo, podnebne spremembe, naravne in umetno povzročene podnebne spremembe, skratka vse

spremembe, ki kakorkoli vplivajo na kmetijsko proizvodnjo in varno hrano ter osnovne dobrine.) ;

Odgovor:

Ministrstvo že tretje leto zapored izvaja odmevne kampanje generične promocije na podlagi Zakona o

promociji kmetijskih in živilskih proizvodov (Uradni list RS, št. 26/11 in 57/12, v nadaljevanju Zakon o

promociji). Cilj kampanje je povečanje zavedanja potrošnikov o pomenu uživanja lokalne hrane. V letu 2013 je

bila promocijska kampanja usmerjena v izpostavljanje prednosti svežine pri lokalno pridelanih proizvodih. V

kampanji za sezono 2014/2015, ki bo potekala od konca oktobra do decembra 2014, drugi del pa v

pomladanskem času 2015, bodo sporočila usmerjena na tri področja: poudarjanje kakovostnih parametrov

lokalno pridelane hrane, odličen sistem nadzora hrane, ki je eden najboljših v Evropi ter pestro in ohranjeno

slovensko okolje, ki omogoča naravi in ljudem prijaznejšo pridelavo hrane.

Avgusta letos je Ruska federacija sprejela odlok o omejitvi uvoza nekaterih kmetijskih proizvodov, surovin in

hrane z držav EU. Ta embargo bo imel učinek tudi na slovensko kmetijstvo, saj gre za izpad 1/3 slovenskega

izvoza kmetijskih in prehranskih proizvodov v Rusijo. Ministrstvo se je nemudoma odzvalo z izvajanjem t.i.

»krizne kampanje«, ki je nadgradnja kampanje z leta 2013 z naslednjimi ključnimi sporočili:

– Področje pridelave in predelave hrane v Sloveniji zaposluje preko 90 tisoč ljudi; ohranimo ta delovna

mesta. Bodimo pozorni na lokalno poreklo.

– V Sloveniji pojemo 35% manj sadja in zelenjave, kot priporoča Svetovna zdravstvena organizacija.

Pojejmo jabolko več. Bodimo pozorni na lokalno poreklo.

– V Slovenijo letno uvozimo za 1,9 milijarde evrov hrane. Bodimo pozorni na lokalno poreklo.

Poleg generične promocije Ministrstvo izvaja vrsto dejavnosti, ki prav tako pripomorejo k večanju zavedanja

potrošnikov o lokalni pridelavi (tradicionalni slovenski zajtrk, dan slovenske hrane, promocijske aktivnosti na

sejmu AGRA), podpira projekte širšega družbenega pomena, ki imajo za cilj povečanje zaupanja potrošnikov

v lokalno hrano.

Omenili bi tudi javni razpis za sofinanciranje projektov promocije lokalnih kmetijskih in živilskih proizvodov, ki

potekajo v obdobju od 1. decembra 2014 do 25. novembra 2015. Razpis spada v sklop nacionalnega projekta

promocije hrane iz bližine in je dolgoročni projekt nacionalnega interesa, ki se izvaja z namenom povečevanja

nakupov/potrošnje slovenske hrane na eni strani ter ozaveščanja in dvigovanja zavesti o širši družbeni

dobrobiti kot posledici uživanja lokalne hrane ter o kakovosti hrane slovenske pridelave in predelave. S tem

5

želimo vplivati na razvoj slovenskega podeželja, nacionalno ekonomijo, socialni vidik uživanja hrane, zdravje

prebivalstva, varovanje okolja, konkurenčnost domačega gospodarstva.

Ministrstvo je za namen učinkovitega izvajanja Zakona o promociji letos uvedlo novo shemo kakovosti t.i.

»Izbrano kakovost«, ki je določena v Zakonu o kmetijstvu. S to novo shemo želimo doseči, da se na enoten

način označijo proizvodi, ki so pridelani in predelani v Sloveniji in imajo določene nadstandardne lastnosti

(npr. kakovost, način pridelave, reje in podobno). Izdelan je bil uradni znak »Izbrana kakovost«. Prve

proizvode, ki bodo označeni s tem znakom pričakujemo na trgovskih policah v drugi polovici leta 2015. V tej

zvezi bo Ministrstvo izvajalo tudi promocijo v skladu z Zakonom o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov.

Zavedamo se, da je velika večina slovenske javnosti do uporabe gensko spremenjenih organizmov in

setve gensko spremenjenih rastlin zelo odklonilna. Tudi Ministrstvo, zlasti na področju pridelave gensko

spremenjenih rastlin, vodi izrazito konservativno politiko v okviru zavezujoče EU zakonodaje, pri čemer je že

doslej vlagalo velike napore za možnosti prepovedi ali omejitev GSO tudi na ravni EU.

Na področju podnebnih sprememb pa so trenutni ukrepi, ki jih izvaja in tudi za naprej načrtuje Ministrstvo

naslednji:

– Spremljanje stanja glede neugodnih vremenskih razmer (ARSO, objavlja na svoji spletni strani

http://www.arso.gov.si/).

– Spremljanje stanja in svetovanje na terenu Kmetijske svetovalne službe (na voljo na spletni strani

KGZS: http://www.kgzs.si/).

– Izdaja tehnoloških priporočil (Tehnološka priporočila za zmanjšanje občutljivosti kmetijske pridelave

na sušo, Tehnološki ukrepi pri pridelavi koruze za zmanjšanje vpliva suše ter karta ogroženosti

kmetijskih zemljišč za sušo).

– Ukrepi v okviru PRP (naložbe, prenos znanja, svetovanje, KOPOP).

– Naložbe v namakanje, protitočne mreže.

– Zavarovanje kmetijske proizvodnje.

h) da se vzpostavi spodbujevalni in izobraževalni proces z vključitvijo brezposelnih ljudi, socialnega dela in

prostovoljnega dela na področju kmetijstva,

Odgovor:

Priložnost za vključitev brezposelnih ljudi, socialnega in prostovoljnega dela na področju kmetijstva,

Ministrstvo spodbuja s socialnim podjetništvom, ki je posredno vključeno v ukrepe PRP 2014-2020.

Vzpostavljajo se pogoji za razvoj socialnega podjetništva na podeželju na vseh relevantnih področjih, zlasti pa

na področju ekološke pridelave in predelave, vzdrževanja kulturne krajine in varovanja okolja ter izboljševanja

ponudbe socialnega varstva na podeželju. V zadnjem obdobju se je izboljšala prepoznavnost socialnega

podjetništva na račun javnih predstavitev dobrih praks in poudarjanja širšega pomena socialnega

podjetništva. Predvideva se sprejem Akcijskega programa za spodbujanje socialnega podjetništva na

podeželju, ki bi opredelil financiranje zlasti prek sredstev PRP 2014-2020.

Ena od možnosti, ki že obstaja, je tudi delo preko javnih del v kmetijstvu, ki se v letu 2014 izvajajo skladno s

spremembami Zakona o urejanju trga dela (ZUTD – B). Te določajo, da so javna dela namenjena aktiviranju

brezposelnih oseb, ki so več kot eno leto neprekinjeno prijavljene v evidenci brezposelnih oseb. V kmetijskih

programih javnih del se lahko izvaja tista opravila, ki pomenijo dopolnjevanje in podporo izvajalcu javnih del

pri izvajanju njegovih osnovnih dejavnosti. S programi javnih del se neposredno izboljšuje kakovost in dostop

do storitev izvajalca, ki so namenjene večjemu krogu uporabnikov ter prispevajo k splošni koristi širše

skupnosti.

i) da se vzpodbudi postavitev manjših rastlinjakov- tudi na področju samooskrbnega gospodinjstva,

Odgovor:

Eden izmed vidikov zagotavljanja prehranske varnosti in samooskrbe s hrano na nacionalni ravni je tudi

spodbujanje samooskrbe gospodinjstev. Številne lokalne skupnosti, ki se zavedajo bremena kroničnih

nenalezljivih bolezni in pomena zdrave in uravnotežene prehrane, že danes spodbujajo lokalno trajnostno

6

oskrbo, ki je eden izmed stebrov prehranske politike (npr. preko skupnostnih vrtov, spodbujanjem lokalne in

trajnostne oskrbe v javnih zavodih katerih ustanoviteljice so ipd…).

Ministrstvo spodbuja samooskrbo gospodinjstev predvsem s krepitvijo zavedanja o pomenu lokalno pridelane

hrane preko promocije lokalne hrane in uveljavljanja načela kratkih verig. Konkretni ukrepi za povečanje

samooskrbe v posameznih sektorjih ali področjih so zapisani v izvedbenih strateških dokumentih za izvajanje

resolucije ter bodo izvajani z mehanizmi, ki so na voljo (predvsem PRP 2014-2020, shema neposrednih

plačil). Glavni ukrepi so proizvodno vezana podpora za zelenjavo v shemi neposrednih plačilih, proizvodno

vezana plačila za strna žita (pomembno za prašičerejce), podpore naložbam za krepitev konkurenčnosti,

pridelave, predelave in trženja, prenos znanja, vzpostavitev skupin oz. organizacij proizvajalcev, sheme

kakovosti, ukrep sodelovanje, ukrep ekološkega kmetovanja (za katerega je pomembna tudi vključitev

ekološke hrane v sistemu zelenega javnega naročanja, kratke verige).

j) glede na podatek, da je bilo oktobra 2013 kmetijsko, pokojninsko invalidsko in zdravstveno zavarovanih le

dobrih 6100 kmetov od skupaj 60.000 prejemnikov neposrednih plačil, podajamo pobudo za intenzivno

povečanje vzpodbud prav za ekološko kmetovanje in ekološko semenarstvo ter usmerjenost k tržni pridelavi

slovenskih ekoloških živil, po katerih je izredno povpraševanje in je velika tržna priložnost za kmete in nova

zelena delovna mesta,

Odgovor:

V letu 2013 je bilo v ekološko kontrolo vključenih 3.049 kmetijskih gospodarstev (kar predstavlja 4,1% vseh

kmetij v Sloveniji) z 38.664,49 ha kmetijskih zemljišč v uporabi (8,4% od vseh kmetijskih zemljišč v uporabi v

letu 2013). Od teh je 2.232 kmetij že zaključilo obdobje preusmeritve (pridobilo EKO certifikat), ki traja najmanj

24 mesecev od prve prijave v kontrolo. Število pridelovalcev se vsako leto povečuje. V letu 1999 je za plačilo

za podukrep Ekološko kmetovanje v okviru Programa razvoja podeželja 2007-2013 zaprosilo 41

pridelovalcev, v letu 2013 pa že 2.892.

Ministrstvo se zaveda, da dinamika rasti ekološke pridelave vendarle ni zadovoljiva, in dosedanja porast

ekološke pridelave, zlasti tržno usmerjene, ne omogoča doseganja ciljev Akcijskega načrta razvoja ekološkega

kmetijstva do leta 2015 in močno zaostaja za dinamiko rasti povpraševanja po ekološki hrani. Tudi struktura

ekološke pridelave ne ustreza povpraševanju, saj je to največje pri svežih vrtninah, sadju in nemesnih

predelanih živilih (mlevski in mlečni izdelki), medtem ko v pridelavi prevladuje živinoreja oziroma travinje. Zato

se še vedno kaže nujna potreba po ukrepih za povečanje količin ekoloških pridelkov in organiziranem

nastopanju na tržišču, potrebni pa so tudi drugi ukrepi za celovit razvoj sektorja ekološkega kmetijstva.

Glede na PRP 2007-2013, ko so se podpore za ekološko kmetovanje dodeljevale v okviru ukrepa Kmetijsko

okoljskih plačil s finančnim okvirjem 40 mio EU, se bo ukrep Ekološko kmetovanje v okviru novega PRP 2014-

2020 prvič izvajal kot samostojen ukrep, katerega finančni okvir se bo povečal in sicer na 55,2 mio EUR. V

ukrep sta po novem vključena tudi ekološko čebelarjenje ter ekološka pridelava semenskega materiala

kmetijskih rastlin (vrtnine, poljščine in krmne rastline).

V okviru tega ukrepa se podpira izvajanje ekološkega kmetovanja kakor tudi preusmerjanje v ekološko

kmetovanje, saj te naravi prijazne kmetijske prakse pomembno prispevajo k zagotavljanju javnih dobrin,

predvsem k ohranjanju oziroma izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti

tal, kulturne kmetijske krajine in k varovanju okolja nasploh.

Upravičenci do plačil za ukrep ekološko kmetovanje so kmetijska gospodarstva, ki se v izvajanje tega ukrepa

vključijo prostovoljno in izpolnjujejo predpisane pogoje in zahteve. Podpora v okviru tega ukrepa se dodeli na

ha kmetijskih zemljišč v uporabi oziroma na panj v primeru čebelarjenja.

Ekološki kmetje bodo lahko pridobili tudi podporo za ukrep KOPOP, če se zahteve za izvajanje ne bodo

prekrivale. Možne so tudi kombinacije z drugimi ukrepi:

− plačila območjem z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami (OMD)

− dobrobit živali

− sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila (dodatne točke)

− skupine in organizacije proizvajalcev (dodatne točke)

− naložbe v osnovna sredstva

− razvoj kmetij in podjetij

7

V okviru PRP 2014-2020 je torej Ministrstvo opredelilo celoviti pristop k ekološkemu kmetovanju in sicer

preko prepletanja plačil, vezanih na površino ali živali in nepovratnih podpor za izvedbo investicij

(prestrukturiranje v ekološko pridelavo, ekološka predelava) ter drugih dejavnosti, kot so povezovanje v kratke

dobavne verige, logistične platforme in promocija.

Bistveno bodo povečane tudi dejavnosti prenosa znanja in inovacij, saj je ravno ekološko kmetijstvo tisto, pri

katerem nastajajo številne EKO inovacije in prenos le-teh v prakso želimo prav posebej spodbuditi. Vsi ukrepi,

ki se bodo izvajali v okviru novega PRP 2014-2020 pa stremijo tudi k ustanavljanju novih delovnih mest.

Vsebino PRP in ostale informacije najdete na spletni strani www.program-podezelja.si.

k) da se v samooskrbo vključi tudi samooskrba z zdravimi osnovnimi dobrinami – zelo je povečano

zdravstveno tveganje ljudi, prisotne so alergije, trajne neozdravljive bolezni alergije ipd.

V večini smo za osnovne dobrine na področju tekstila, obutve ipd, odvisni od uvoza, zato je potrebno

zagotoviti osnovne surovine za izdelavo v Sloveniji in vzpostaviti proces proizvodnje tudi teh dobrin v

Sloveniji, kar bo pomenilo več delovnih mest in zagotavljanje samooskrbe tudi na področju teh osnovnih

dobrin.

Odgovor:

Pri odgovoru na to pobudo moramo poudariti, da se dejavnosti Ministrstva in Uprave, kot so zakonodaja in

nadzor na področju varnosti živil ter ukrepi za povečevanje samooskrbe in promocija hrane z bližine

povezujejo z dejavnostmi, ki so v pristojnosti Ministrstva za zdravje, kot so promocija zdravih

prehranjevalnih navad, preventivne zdravstvene dejavnosti idr.

Poraba osnovnih kmetijsko-živilskih proizvodov med leti nekoliko niha. Trend rasti porabe na prebivalca je

opazen pri zelenjavi, perutninskem mesu, mesu drobnice ter mlečnih izdelkih, pri govejem mesu in vinu pa se

je poraba v primerjavi z obdobjem pred vstopom v EU nekoliko zmanjšala. Vzorci porabe v glavnem sledijo

vzorcem, značilnim za evropske države. V Sloveniji smo po podatkih KIS (Zeleno poročilo 2013), leta 2013

porabili na prebivalca povprečno 85 kg žit (od tega 70 kg pšenice), 98 kg zelenjave, 84 kg mesa (od tega

največ, 36 kg prašičjega mesa, perutninskega 26 kg ter slabih 19 kg govejega mesa) in 59 kg krompirja. V

enem letu je vsak prebivalec porabil povprečno še 40,5 kg sladkorja, dobrih 10 kg jajc, 6 kg riža, 1,4 kg medu

ter popil skoraj 38 litrov vina.

V okviru pogajanj o reformi Skupne kmetijske politike je bilo doseženo, da se po novem del sredstev,

namenjenih proizvodno vezanim plačilom, nameni tudi pridelavi zelenjave in le v hribovsko-gorskih območjih

prireji mleka. Obe skupini živil se smatrata kot del uravnotežene prehrane, seveda ob upoštevanju

zakonodaje na področju uporabe fitofarmacevtskih sredstev, veterinarskih zdravil in dobrobiti živali v procesu

pridelave.

Glede na to, da so neposredna plačila načeloma nevezana na pridelek (razen dela, ki je namenjen proizvodni

vezavi), se lahko kmetovalci samostojno odločajo glede pridelave na svojih površinah. To pomeni, da lahko

pridelujejo tudi rastline za vlakna (tekstilna), med drugim tudi industrijsko konopljo, če pred setvijo pridobijo

dovoljenje za setev. Seveda pa je končna odločitev kmetov o proizvodni usmeritvi kmetij odvisna tudi od trga.

l) da se učvrsti medresorsko usklajevanje posameznih zakonov, ki sinergično vplivajo na proizvodnjo hrane s

skupnim ciljem pozitivno naravne zakonodaje, pravilnega ozaveščanja, poenostavitev zakonodaje za izvajanje

dejavnosti, in vzpostavitev reda in ne birokracije in kaznovanja na področju samooskrbe z varno hrano.

Odgovor:

Na Ministrstvu in Upravi se zavedamo, da je za realizacijo ciljev iz sprejetih strateških dokumentov izjemno

pomembna pozitivno naravnana, razumljiva in poenostavljena zakonodaja, ki bi določala jasen pravni okvir za

izvajalce dejavnosti in bi s primernim sistemom sankcij zagotavljala vzpostavitev reda in ne nepotrebne

birokracije, sinergično vplivala na proizvodnjo hrane in posledično na samooskrbo. Ob navedenem pa

vendarle velja poudariti tudi širši okvir saj sta kmetijska politika in varna hrana ključnega pomena za celotno

Evropsko unijo, zato številna področja ureja skupna EU zakonodaja, ki se sprejema po posebej predpisanem

postopku in velja enotno za vse države članice in da na nacionalni ravni ne moremo sprejemati predpisov v

nasprotju z EU predpisi, ki so zavezujoči za vse države članice.

8

Ministrstvo kot enega prioritetnih ciljev v prihodnosti poudarja zmanjšanje administrativnih ovir pri

pridelavi hrane povsod tam, kjer je to mogoče. Vloga Ministrstva in Uprave je zato pomembna tudi v

procesu priprave EU predpisov, ko z različnimi pobudami in predlogi lahko in moramo vplivati na

zmanjševanje administrativnih ovir tudi na tej ravni.

Na ravni Vlade RS so bili sprejeti različni ukrepi za odpravo administrativnih ovir in poenostavitev upravnih

postopkov, zagotovo pa so nujno potrebni še dodatni ukrepi,da se bo situacija izboljšala. Ministrstvo v

skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06-UPB, 117/06 – ZDavP-2,

23/14 in 50/14) objavljamo predloge predpisov, veljavne predpise, mednarodne pogodbe in druge pomembne

dokumente. Z objavami navedenih dokumentov želimo povečati pretok informacij o postopku nastajanja

posameznega predpisa in seznanjati zainteresirano javnost z veljavno zakonodajo in nastajajočimi predpisi.

Povezava: http://www.mko.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/

2. SEMENA GSO

Kljub temu, da Slovenija še ni dovolila setev in pridelavo semen z GSO, ampak so lahko GSO prisotni le v

krmi, dajemo pobude za nadgradnjo področja:

a) da vlada še naprej skrbi in izvede vse ukrepe, da semen z GSO ne bo mogoče sejati v Sloveniji,

Odgovor:

Na področju gensko spremenjenih organizmov (v nadaljevanju GSO) se Slovenija uvršča med tiste države, ki

so do sprejemanja novih GSO za pridelavo zelo odklonilne. V Sloveniji imajo potrošniki in javnost zelo

negativen odnos do uporabe gensko spremenjenih rastlin (v nadaljevanju GSR) in tudi po GSO hrani na trgu

ni povpraševanja.

Glede na navedeno se je Slovenija odločila za ureditev soobstoja treh različnih načinov kmetovanja

(konvencionalno, ekološko in GSR) s sprejetjem Zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi

kmetijskimi rastlinami (ZSGSROKR, Ur.l. RS, št. 41/09). Gre za enega najstrožjih zadevnih zakonov v

državah članicah EU, ki pridelave GSR sicer ne prepoveduje, postavlja pa take omejitve, da je v praksi

praktično neizvedljiva. Na osnovi zakona bi bilo treba v Sloveniji pridelavo GSR prijaviti pristojnemu organu

pred predvidenim začetkom pridelovanja posamezne dovoljene vrste GSR v posameznem letu pridelave in

upoštevati ustrezne ukrepe za preprečitev morebitnega širjenja GSO (npr. varovalni pas). V Sloveniji se GSR

doslej nikoli niso pridelovale, pa tudi v okviru rednih monitoringov GSR niso bile zaznane.

Na osnovi Zakona o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (ZRGSO, Ur.l. RS, št. UPB1 23/05 in 21/10)

Slovenija izvaja tudi redni monitoring nad prisotnostjo GSO v semenskem materialu. V letih 2013 in 2014 v

semenskem materialu ni bilo zaznane prisotnosti GSO.

Nedavno je bil na ravni Sveta EU sprejet politični dogovor glede zakonodajnega predloga, ki daje državam

članicam možnost, da bodo za določene GSR lahko uveljavile omejitev/prepoved njihove pridelave na svojem

ozemlju. Predlog Direktive o spremembi Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta o namernem

sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje, državam članicam sicer ne daje možnosti splošne

omejitve/prepovedi pridelave GSR. Predlagani sistem predvideva, da se država, ki bo želela prepovedati

GSR, o tem izreče v vsakem posameznem postopku posebej, za kar bo morala imeti tudi tehtne argumente,

med katerimi se bodo lahko upoštevali tudi socio-ekonomski dejavniki (specifična zemljiško-posestna

struktura in z njo povezane krajinske značilnosti, posledice umestitve GS-rastlin v prostor, ekonomska

upravičenost pridelave GS-rastlin, javno mnenje, kmetijska in okoljska politika, etični vidiki in kulturna politika).

Poudariti velja, da je predlagani politični dogovor samo podlaga za nadaljevanje razprave o predlogu

spremembe Direktive o namernem sproščanju GSO v okolje v Evropskem parlamentu, zato je težko ugibati,

kakšna bo njegova končna oblika in vsebina ter tudi implementacija. Lahko pa ocenimo, da je trenutni predlog

spremembe direktive prvi korak v smeri celovitega reševanja te problematike na ravni EU.

Revizijo EU zakonodaje na področju GSO je napovedal tudi prihodnji predsednik Evropske komisije Jean-
Claude Juncker, ki je poudaril pomembnost upoštevanja večinskega mnenja demokratično izvoljenih vlad v

9

državah članicah, zlasti ko gre za varnost hrane, ki jo uživamo in okolja, v katerem živimo, kar na Ministrstvu

pozdravljamo.

b) da se takoj uredijo postopki za ureditev popravka prepovedi uporabe brez GSO v KOPOP PRP 2014-2020;

Odgovor:

Kot je omenjeno že v prejšnjem odgovoru, vključitev ali ne-vključitev zahteve »setev/saditev GSO ni

dovoljena« v ukrep KOPOP nima vpliva na postopek sprejemanja Direktive o spremembi Direktive

2001/18/ES glede možnosti držav članic, da omejijo ali prepovejo pridelavo GSR na svojem ozemlju. Področje

GSO je regulirano na ravni EU in glede na trenutno veljavno zakonodajo so možnosti za splošno prepoved v

posamezni državi članici zelo omejene.

Ne glede na navedeno pa si Slovenija v nadaljnjem procesu usklajevanja besedila PRP 2014–2020 z

Evropsko komisijo prizadeva, da bi zahtevo »setev/saditev GSO ni dovoljena« vključili v ukrepe KOPOP.

Odgovora še nismo prejeli, saj se mora Direktorat za kmetijstvo o zadevi uskladiti tudi z ostalimi Direktorati

Evropske komisije.

c) da se nemudoma pristopi k monitoringu naključnih kontrol prisotnosti GSO v posevkih koruze, oljne

ogrščice,soje in križnic ob cestah in železnicah in tako vzpostavi red na področju morebitne kontaminacije

rastlin z GSO;

Odgovor:

Na podlagi Zakona o ravnanju z GSO (ZRGSO, Ur.l. RS 23/05 UPB1 in 21/10), monitoring prisotnosti GSO

načrtuje Direktorat pristojen za okolje oziroma Ministrstvo za okolje in prostor. Izvajalca vzorčenja sta Uprava

za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki izvaja nadzor nad semenskim materialom kmetijskih rastlin

v skladu z Zakonom o semenskem materialu kmetijskih rastlin (Uradni list RS, št. 25/05-UPB, 41/09, 32/12 in

90/12 – ZdZPVHVVR) in Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje, ki izvaja vzorčenja v skladu z 21. členom

Zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami (ZSGSROKR, Ur.l. RS, št.

41/09).

Z namenom ugotavljanja naključne prisotnosti genskih sprememb (GS) pri semenu, ki ni označeno kot gensko

spremenjeno seme, je torej Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v letu 2013 odvzela skupaj

28 vzorcev, do septembra 2014 pa 20 vzorcev semena od načrtovanih 30 vzorcev. V vzorcih ni bila

ugotovljena prisotnost gensko spremenjenih organizmov.

Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje je v letu 2014 odvzel 7 vzorcev koruze v fazi cvetenja na območju

Podravja. V letu 2013 je bilo odvzetih 10 vzorcev koruze na polju. V letu 2012 pa je bilo odvzetih 53 vzorcev

koruze, od katerih je bilo 5 odvzetih iz ekološke pridelave, eden pa je bil odvzet na podlagi prijave ekološkega

društva Alpe-Adria Green. V nobenem od naštetih vzorcev neskladni vzorci niso bili ugotovljeni oziroma GSO

ni bil zaznan.

V okviru projektne naloge, ki jo je v letu 2008 izvajal Kmetijski inštitut Slovenije je bilo analiziranih 100

vzorcev rastlin oljne ogrščice, ki so vključevali divje sorodnike ogrščice ter rastline, nabrane ob transportnih

poteh v Sloveniji ter 69 vzorcev zrnja – pridelka oljne ogrščice. Rezultati analize prisotnosti gensko

spremenjene oljne ogrščice z metodo PCR v realnem času na štiri presejalne genske elemente (bar, EPSPS,

p35S in tNOS) so bile za vse analizirane skupine vzorcev negativne. Kmetijski inštitut Slovenije je tudi v letu

2010 v okviru naloge, katere naročnik je bilo Ministrstvo, izvedel spremljanje prisotnosti GSO, ki so dovoljeni

za pridelavo v kmetijskih rastlinah in pridelkih na kmetijskih gospodarstvih. Na območju celotne Slovenije je

bilo v rastni dobi (avgust) na njivah pobrano 80 vzorcev koruze. Rezultati analize prisotnosti gensko

spremenjene koruze z metodo PCR v realnem času na dva presejalna genska elementa (35S promotor in

NOS terminator) so bili za vse analizirane vzorce negativni.

10

d) da vlada izda ukrepe, ki bodo omogočili označevanje mesa živali, ki niso bile krmljene s krmili, katera

vsebujejo GSO ter omogoči promocijo oz. ozaveščanje javnosti;

Odgovor:

Ministrstvo se strinja, da ima potrošnik pravico in možnost izbrati živilo, pridelano iz reje, v kateri se ne

uporablja gensko spremenjena krma in da bi bilo treba take izdelke ponuditi s primerno kontroliranimi

shemami.

V Sloveniji oziroma EU je sicer obvezno označevanje živil in krme, ki vsebujejo ali so proizvedeni iz GSO.

Označevanje je predpisano z EU Uredbo 1829/2003 in z Uredbo 1830/2003, ki sta zavezujoči za vse države

članice. Za proizvode, pridobljene iz živali, hranjenih z gensko spremenjeno krmo, zahteve za odobritev in

zahteve za označevanje iz navedenih uredb ne veljajo. Zakonodaja na področju označevanja ne prepoveduje

prostovoljnih označb, morajo pa biti skladne z zakonodajo in ne smejo zavajati potrošnikov.

Evropska komisija za zdaj še ne posega v prostovoljne označbe, s katerimi je v nekaterih DČ omogočeno

proizvajalcem dodatno označevanje živil, ki so pridobljena od živali, krmljenih s krmo brez GSO, opozarja pa

države članice, da je takšno označevanje v nasprotju s splošno zakonodajo.

Evropska komisija je pripravila oceno stanja po državah članicah na področju označevanja živil, ki ne

vsebujejo GSO in bo na osnovi ugotovitev sprejela odločitev, ali se to področje uredi z enotnim evropskim

predpisom. V tem primeru bomo tudi v Sloveniji uskladili zakonodajo in področje uredili na nacionalnem

nivoju, pri čemer se bomo zavzemali, da ima potrošnik pravico do obveščenosti tudi o načinu reje oz.

krmljenja.

e) da se nemudoma izda ukrep, da morajo vse genske banke v Sloveniji od 2015 dalje v obvezen pregled

semen vključiti poleg že obstoječih analiz tudi analize o prisotnosti GSO;

Odgovor:

Sedanji obseg dejavnosti in finančni okvir Slovenske rastlinske genske banke (SRGB) je omejen na postopne

osnovne opise in vrednotenja genskih virov po mednarodnih pravilih IPGRI (International Plant Genetic

Resources Institute) in UPOV (International Union for the Protection of New Varieties of Plants oz.

Mednarodna konvencija o varstvu novih sort rastlin) deskriptorjih. Enake standarde uporabljajo tudi genske

banke v ostalih državah podpisnicah Mednarodne konvencije o rastlinskih genskih virih (ITPGRFA –

International Treaty on Plant Genetic Resources for Food and Agriculture).

Sistematično analiziranje vzorcev na navzočnost GSO tudi po mednarodnih standardih ni del vrednotenja

vzorcev za hranjenje v genski banki, lahko pa se taka analiza opravi v kasnejših fazah uporabe genskih virov

za žlahtnjenje oziroma takrat, kadar obstaja sum, da je prišlo do nenamerne prisotnosti GSO na vzorcu

genskega materiala, ki vstopa v gensko banko.

Glavna naloga SRGB je, da se pri obnavljanju oz. razmnoževanju semena iz generacije v generacijo ohrani

genetska identičnost vsake posamezne akcesije, ki se hrani, torej preprečitev kakršnekoli tuje oprašitve. To

velja tako za samoprašnice kot tujeprašnice, pri katerih je potrebna v večini primerov ročna izolacija. Zato je

predlog analize vzorcev na GSO brezpredmeten, sploh za vzorce, ki se hranijo v genskih bankah tudi že 60

let, pa tudi danes glede na rezultate monitoringa, GSR niso prisotne. Pri nabiranju novih sort pa so potrebni

natančni podatki o izvoru, pridelovalcu in setvi tega vzorca.

f) da se pri aktivnosti »Tradicionalni slovenski zajtrk« daje poudarek k zdravim živilom brez GSO in eko

živilom.

Odgovor:

Na 15. Alpe Jadran Biospoziju, ki je bil 28. in 29. avgusta 2014 v Mariboru, je bila predstavljena pobuda naj

Tradicionalni slovenski zajtrk postane Ekološki tradicionalni slovenski zajtrk. Ker je bila letošnja odredba o

izvedbi tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki določa podrobnosti o njegovi izvedbi, že objavljena (Uradni list

RS, št. 62/14), smo v okrožnici za vrtce in osnovne šole predlagali, naj pri naročanju živil poskušajo nabaviti

vsaj kakšno ekološko pridelano živili. V okviru priprav Tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki bo letos 21.

11

novembra, bomo upoštevali tudi pobudo, da se prav posebej poudari ekološko pridelana hrana in hrana brez

GSO.

V okviru spremljevalnih dogodkov Tradicionalnega slovenskega zajtrka pa tudi letos načrtujemo akcijo

»sejemo semena vrtnin«. Osnovnim šolam in vrtcem nameravamo razdeliti, podobno kot lani, vrečke s

semenom, ki ga bodo posejali na šolskih vrtovih. Med sortami bodo prevladovale sorte, ki jih uvrščamo med

t.i. avtohtone in tradicionalne sorte.

3. GENSKE BANKE

Glede na to, da je glavna naloga Slovenskih genskih bank ohranjevanje in hranjenje semen avtohtonih sort, je

potrebno sprejeti nujno zavezo:

g) da se Slovenska rastlinska banka (SRGB) zaveže, k »živemu« ohranjanju avtohtonih, domačih in

tradicionalnih vrst semen. Do sedaj genske banke niso zavezane, da skrbijo za ohranjevanje vrste v živo in

reprodukcijo semen ampak samo za hranjenje semena- V kolikor se semena posamezne sorte ne

razmnožujejo, jih na trgu ni in jih ljudje ne morejo kupiti..

Odgovor:

Pri tej pobudi bi najprej radi pojasnili, da javna rastlinska genska banka sama po sebi ne more zagotavljati

oskrbe s semeni in sadilnim materialom avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin za trženje. Namen

rastlinske genske banke je predvsem zbiranje, vrednotenje in ohranjanje genskih virov oziroma akcesij

tako gojenih rastlin (starih sort, lokalnih sort, ekotipov in populacij, linij in klonov), kot tudi divjih sorodnikov

gojenih rastlin in ekotipov avtohtonih rastlin, ki so pomembne za kmetijstvo in prehrano. V rastlinski genski

banki se praviloma ne hranijo sorte pač pa tisti rastlinski genski viri oz. akcesije, ki vsebujejo funkcionalne

enote dednosti in so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti v kmetijstvu. Ohranjajo se v zbirkah (‘ex

situ’) na način, ki je najprimernejši za posamezno rastlinsko vrsto (kot seme v ‘semenski banki’, kot posajene

rastline ‘in vivo’, kot rastlinski material v tkivnih kulturah ‘in vitro’).

Akcesije se lahko hranijo tudi na kmetiji, kar je v povezavi s SRGB ena od oblik ohranjanja biotske

raznovrstnosti, s katero pa se v Sloveniji doslej načrtno nismo ukvarjali in to ni bil del dosedanjih dejavnosti

SRGB, niti ni bilo posebnih zadevnih raziskav. Pri vrstah zelenjadnic je sicer veliko vrtičkarjev in drugih

pridelovalcev, ki na svojih vrtovih pridelujejo stare sorte in populacije, prav tako je še veliko ohranjenih

travniških sadovnjakov, ki jih želimo v čim večjem obsegu zbrati (seme), oziroma popisati (trajni nasadi) v

okviru dejavnosti SRGB.

V skladu z Mednarodno konvencijo o rastlinskih genskih virih ITPGRFA do materiala v genski banki lahko

dostopajo žlahtnitelji, raziskovalci in pridelovalci. Pridelovalci tako večkrat zaprosijo SRGB za npr. seme

nekega genskega vira oziroma akcesije, pogosto na primer za seme »nekdaj registriranih sort«. Genska

banka preveri razpoložljivost zadostnih količin semena in če je semena za posamezno akcesijo dovolj, na

predpisan način izroči majhno količino želenega semena, ki ga pridelovalec lahko razmnožuje in prideluje za

lastne potrebe ali za izmenjavo, ne pa za trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin v skladu z Zakonom

o semenskem materialu kmetijskih rastlin (Uradni list RS, št. 25/05-UPB, 41/09, 32/12 in 90/12 –

ZdZPVHVVR; v nadaljevanju ZSMKR).

Naloga SRGB je torej hranjenje in vzdrževanje »živih« genskih virov, ne pa razmnoževanje semena za

komercialne namene.

h) Predlagamo, da je največji poudarek na žitaricah, krompirju in fižolu ter ostalih rastlinah, kjer je samooskrba

najnižja, pogoji za pridelavo v Sloveniji pa ugodni.

Odgovor:

V okviru CRP projektov 2014 je bil potrjen triletni projekt Vzpostavitev sistema vzdrževalne selekcije in

pridelava semenskega materiala sort kmetijskih rastlin za sonaravne oblike kmetovanja. Gre za oživitev

nekaterih starih opuščenih sort, ki bodo ustrezale predpisom za vpis na sortno listo v skladu s semenarsko

zakonodajo ter vzpostavitev sistema vzdrževalne selekcije. Te sorte naj bi vsaj nekoliko izpopolnile vrzeli na

t.i. Seznamu avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin, ki je podlaga za podpore ukrepu uporabe

12

avtohtonih sort, v okviru PRP-KOPOP in mora omogočati sestavo zadovoljivega kolobarja, kar je sedaj zaradi

nepopolnega seznama, precej oteženo.

V tem projektu je eno od glavnih težišč zagotoviti sistem in tudi konkretno vzdrževanje izbranih tradicionalnih

sort žit, katerih širitev uporabe želimo podpreti v okviru ukrepov PRP. Pri krompirju in fižolu je ohranjevalnih

oz. tradicionalnih sort več kot pri žitih in upajmo, da se bodo pridelovalci v čim večjem številu odločali za ukrep

setve avtohtonih in tradicionalnih sort v okviru KOPOP. Na Ministrstvu bomo še naprej iskali tudi dodatne

možnosti za neposredne podpore vzdrževalcem ohranjevalnih oziroma tradicionalnih ter vrtičkarskih sort,

zlasti v okvirih možnih ukrepov PRP v naslednjih letih.

Tudi mednarodne ustanove, kot je FAO, v priporočilih o preskrbi s hrano spodbujajo k nacionalni finančni

podpori javnim programom žlahtnjenja rastlin, k preskrbi s semenom za lastno proizvodnjo hrane rastlinskega

izvora in k biotski raznovrstnosti pri kmetijski pridelavi. V ta okvir sodi tudi uporaba avtohtonih rastlinskih

genskih virov pri žlahtnjenju novih sort kmetijskih rastlin. V Sloveniji imamo v ta namen na voljo obsežno

zbirko rastlinskih genskih virov z največjo variabilnostjo pri zelenjadnicah (stročnice, križnice, solata) in krmnih

rastlinah (drobno in debelozrnate metuljnice, trave). V okviru strokovnih nalog v rastlinski proizvodnji se tako z

letošnjim letom nadaljujejo oziroma izvajajo novi programi žlahtnjenja izbranih rastlinskih vrst (krompir,

ajda, krmne rastline, zrnate stročnice in zelje). Ministrstvo je v ta namen v proračunu za leto 2014 zagotovilo

250.000 EUR dodatnih sredstev.

i) SRGB naj pripravi spiske vsaj 100 vrst semen iz katerega bodo lahko zainteresirani udeleženci izbrali vrsto

semena in ga tudi dobili, da bodo lahko sejali semena za tržno pridelavo.

Odgovor:

Kot smo že pojasnili, gre v primeru rastlinskih genskih virov oz. akcesij za material, ki vsebuje funkcionalne

enote dednosti in je pomemben z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti v kmetijstvu. Da se ugotovi

pomen posamezne akcesije za ohranjanje biotske raznovrstnosti, je treba vsako akcesijo ovrednotiti po

mednarodno dogovorjenih metodah in jo opisati po mednarodno dogovorjenih deskriptorjih. Te metode pa ne

vključujejo vrednotenja akcesij glede primernosti za uporabo v pridelavi.

V skladu z navedenim je tudi sedanji program dela SRGB usmerjen predvsem v ohranitev obstoječih ex situ

zbirk z osnovnimi podatki o genskih virih, ne pa v ocenjevanje genskih virov za uporabno vrednost. Podatke o

uporabni vrednosti genskih virov imamo na voljo za omejeno število akcesij v SRGB (rezultati končanih CRP-
ov). Brez dodatnega preverjanja in nadaljnjih postopkov materiala iz rastlinske genske banke ni mogoče

neposredno uporabljati za tržno semenarjenje.

Na Ministrstvu bomo zato namenili dodatno pozornost morebitni razširitvi dejavnosti SRGB zlasti na

preizkušanje uporabne vrednosti akcesij in prioritetno identifikacijo rastlinskih genskih virov iz nacionalnih

zbirk, ki bi bili primerni bodisi za ohranjanje genskih virov na kmetijah (hranjenje na kmetiji in izmenjava

semena), za direktno uporabo semena na kmetijah ali pa za reintrodukcijo opuščenih sort za namene trženja.

V tej zvezi je zelo pomembno, da se nadaljuje že vzpostavljeno sodelovanje med SRGB, KGZS, EKOCI in

drugimi nevladnimi organizacijami.

j) SRGB se zaveže, da bodo poskrbele za sejanje, ohranjevanje in skrb za čim večjo reprodukcijo avtohtonih,

domačih in tradicionalnih vrst semen,

Odgovor:

Naloga SRGB je hranjenje in vzdrževanje genskih virov ter razmnoževanje za izmenjavo vzorcev v smislu

Mednarodne konvencije za rastlinske genske vire in ne razmnoževanje semena za komercialne namene.

Za komercialne namene se lahko razmnožujejo le registrirane sorte, ki imajo znanega vzdrževalca in

izpolnjujejo pogoje za trženje. V primeru reintrodukcije starih opuščenih sort za namene trženja, ZSMKR

omogoča poenostavljen postopek registracije. Te sorte se lahko vpišejo v sortno listo kot ohranjevalne ali kot

sorte, ki nimajo pomembne vrednosti za tržno pridelavo, ampak so se razvile za pridelavo v posebnih

klimatskih, talnih ali agrotehničnih pogojih (vrtičkarske sorte).

13

K razmnoževanju genskih virov za nekomercialne namene (torej za ohranjanje le-teh na kmetiji, neposredno

uporabo ali za izmenjavo) pa poleg vladnih ukrepov oziroma dejavnosti SRGB lahko veliko prispeva tudi

civilna pobuda oziroma zadevne dejavnosti v okviru nevladnih organizacij, kot smo omenili v prejšnjem

odgovoru in kot to velja tudi v nekaterih ostalih državah članicah EU.

V okviru ukrepa KOPOP iz PRP 2014-2020 se bo podpora namenjala tudi pridelovalcem, ki bodo uporabljali

avtohtone in tradicionalne sorte kmetijskih rastlin, v okviru ukrepa Ekološko kmetovanje pa tudi za pridelavo

semena, torej za razmnoževanje aktualnih registriranih sort kmetijskih rastlin. Poleg omenjenega CRP

projekta bomo na Ministrstvu v prihodnje iskali še dodatne možnosti za podpore vzdrževalcem teh sort in

semenarjem.

k) da se v procesu monitoringa kontrole semen z GSO vzpostavi tudi obveščanje javnosti v primeru zaznave

kontaminacije rastlin z GSO v slovenskem prostoru in da se v genskih bankah hranijo izključno kontrolirana

semena brez kontaminacije GSO,

Odgovor:

Na osnovi Zakona o ravnanju z GSO (ZRGSO, Ur.l. RS 23/05 UPB1 in 21/10) se v Sloveniji izvaja monitoring

prisotnosti GSO v semenskem materialu v okviru nadzora nad semenskim materialom. Od leta 2003 se izvaja

monitoring in nadzor prisotnosti GSO v semenskem materialu koruze, oljne ogrščice in soje. Rezultati

monitoringa in nadzora se objavljajo na spletnih straneh ministrstva, inšpekcijskih služb ali Slovenskega

portala biološke varnosti (http://www.biotechnology-gmo.gov.si/). V letih 2013 in 2014 v vseh odvzetih vzorcih

semenske koruze in oljne ogrščice ter soje ni bila zaznana prisotnost GSO.

Monitoring je opisan tudi v odgovoru na pobudo 2.c.

Kot smo že omenili, genske banke praviloma ne hranijo sodobnih komercialnih sort, ki so vpisane na EU ali

nacionalne sortne liste, vključno z gensko spremenjenimi sortami in hibridnimi sortami. V primeru suma

nenamerne prisotnosti GSO na vzorcu genskega materiala, ki vstopa v gensko banko, bi o tem obvestili

pristojno inšpekcijo.

l) da se zato področje namenijo dodatna finančna sredstva, istočasno pa se naj vzpostavi sistem plačil

genskih bankam glede na učinke njihovega dela.

Odgovor:

Tako naloge in cilje genskih bank v okviru SRGB in merljivost učinkov le-teh kot tudi prihodnjo financiranje bo

Ministrstvo dodatno preučilo v okviru priprave novega predpisa, ki bo urejal tudi ohranjanje in trajnostno rabo

rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo in izvajanje strokovnih nalog v proizvodnji kmetijskih rastlin

na podlagi Zakona o kmetijstvu.

4. VZPODBUDE ZA SEMENARJANJE IN ZAKONODAJA ZA RAZVOJ SEMENARSTVA V SLOVENIJI

V naslednjem programskem obdobju so predvidene vzpodbude za semenarjenje

Da bo zadeva zaživela v praksi, dajemo naslednje pobude:

a) da se pripravi enoten dokument kjer bodo navedene vse potrebne informacije, kaj vse je potrebno

upoštevati, da postaneš pridelovalec semena, katero zakonodajo je potrebno upoštevati in da se vzpostavijo

širše koordinirane aktivnosti za pridelovalce semen za trg.

Odgovor:

Ministrstvo in Uprava se strinjamo s pobudo EKOCI, zato bomo skupaj zagotovili enoten dokument, v katerem

bomo poskušali na razumljiv in pregleden način zbrati ključne določbe zakonodaje in druge relevantne

informacije za pridelovalce semena. V letu 2015 bodo informacije glede pogojev za pridobitev podpor za

pridelavo ekološkega semenskega materiala kmetijskih rastlin na voljo tudi v dokumentu PRP 2014-2020 ter

Uredbi o plačilih za ukrepe ohranjanja in izboljševanja ekosistemov, blaženja in prilagajanja podnebnim

spremembam ter dobrobiti živali iz PRP 2014-2020. Aktualne informacije bomo še naprej posredovali tudi na

strokovnih posvetih v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije oziroma Kmetijsko svetovalno

14

službo in drugimi strokovnimi ustanovami, ki se ukvarjajo s pedagoško dejavnostjo in izvajajo strokovne

naloge na področju semenarstva in rastlinskih genskih virov.

b) Potrebno je osnovati neodvisno institucijo o svetovanju semenarstva s konkretnimi cilji. Dosedanje prakse

niso obrodile uspehov, saj povezovanje med ljudmi, kmeti in institucijami ni zadovoljivo, predvsem pa ne

zajema vseh ukrepov, ki so potrebni za pridelavo kvalitetnega semena za trg.

c) Pripravi naj se zakonska podlaga za ustanovitev neodvisne institucije za semenarstvo, ki bo skrbela za

ohranjanje in razvoj slovenskih sort, imela kontrolo nad pridelavo semena v slovenskem prostoru ter istočasno

tudi vršila izobraževanja tako kmetov, pridelovalcev kot tudi strokovnjakov, ki svetujejo in kontrolirajo pridelavo

semen. Pripravlja naj programe izobraževanj ter izdelavo oglednih vrtov, posevkov in sadovnjakov s

primerjalnimi posevki, ki bodo namenjena izobraževancem, strokovnjakom in širši javnosti.

Odgovor:

Na Ministrstvu se zavedamo, da bo potrebno tako na področju svetovanja kot izvajanja strokovnih nalog v

prihodnje vložiti še veliko truda in tudi podpor, da bi nadgradili potrebno znanje, zlasti na področju

pridelave semena.

Glede neodvisnih ustanov za svetovanje in semenarstvo na Ministrstvu in Upravi menimo, da bi morali v

prihodnje predvsem izboljšati sodelovanje vseh deležnikov ter zagotoviti boljše in ustreznejše povezovanje

obstoječih ustanov, ki delujejo na tem področju.

Na Ministrstvu pripravljamo predpis na podlagi Zakona o kmetijstvu, ki bo podrobneje urejal ohranjanje in

trajnostno rabo rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo in izvajanje strokovnih nalog v proizvodnji

kmetijskih rastlin. Gre za bolj sistematično ureditev izvajanja strokovnih nalog, ki zajemajo selekcijo in

žlahtnjenje, introdukcijo oziroma posebno preizkušanje sort in ekološko rajonizacijo in sicer po posameznih

področjih: poljedelstvo in vrtnarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo in oljkarstvo. Gre tudi za bolj enotno ureditev

vseh potrebnih nalog SRGB, katere dejavnosti so zdaj precej razdrobljene in se tudi zaradi omejenih sredstev

ne odvijajo v zadostnem obsegu.

Tudi večina predvidenih ukrepov PRP 2014-2020 je naravnanih v spodbude za povezovanje tako

pridelovalcev, kot tudi strokovnih ustanov in nevladnih organizacij. Kot smo že omenili je v okviru PRP

podukrepa Pomoč pri uporabi storitev svetovanja, predvidena tudi podpora za individualno svetovanje na

kmetiji za kmetijska gospodarstva, ki se vključujejo v ukrepa KOPOP in/ali Ekološko kmetijstvo.

Ob vsem navedenem velja opozoriti na nujnost, da bodo strokovne ustanove pri izvajanju svojih nalog ostale

nepristranske in neodvisne na področjih, kjer se to zahteva.

d) Nujno je potrebno izdelati program izobraževanja za ekološko pridelavo zelenjave in semenarstvo.

Predlagamo dvostopenjska izobraževanja: osnova je ekološko zelenjadarstvo in poznavanje bolezni ter

škodljivcev (predvsem je potrebno poznati bolezni in škodljivce, ki se prenašajo s semenom), nadgradnja pa

je semenarstvo vrtnin in poljščin.

Odgovor:

Navedene vsebine so vključene v okvire programov formalnega izobraževanja na kmetijskih srednjih šolah

in fakultetah. Ministrstvo vsako leto objavi javni razpis za sofinanciranje kmetijskega izobraževanja – praktični

pouk. Sredstva so namenjena za sofinanciranje materialnih stroškov praktičnega izobraževanja dijakov in

študentov biotehniških, kmetijskih, vrtnarskih, gozdarskih, živilskih in veterinarskih srednjih in višjih strokovnih

šol ter fakultet. Upravičeni oziroma neupravičeni stroški so podrobneje opredeljeni v razpisni dokumentaciji.

Da pridobiva kmetijstvo v širšem pomenu vse večjo vlogo nosilca različnih dejavnosti v naravnem okolju,

kažejo tudi številne pobude za nove poklicne standarde. V letu 2007 smo dobili 12 poklicnih standardov.

Vsa ta leta se kvalifikacijska struktura za področje kmetijstva, hortikulture in gozdarstva dopolnjuje še z novimi

poklicnimi standardi in nacionalnimi poklicnimi kvalifikacijami v smislu dodatnega formalnega usposabljanja.

Ob tem pa na Ministrstvu ugotavljamo, da kljub temu, da je bil poklicni standard Ekološki

kmetovalec/kmetovalka sprejet že leta 2008, vse do danes ni bila podeljena še nobena nacionalna poklicna

kvalifikacija (NPK), čeprav so za podeljevanje le-tega registrirani Grm Novo mesto-Center biotehnike in

15

turizma, Biotehniški center Naklo in Univerza v Ajdovščini. Kadrovski (komisija) in materialni (oprema) pogoji

so prav tako zagotovljeni, interesa pa žal očitno ni.

Ministrstvo vsako leto objavi javni razpis za tehnično podporo kmetijskemu sektorju za informiranje in

usposabljanje na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov (informiranje in usposabljanjem

kmetov in delavcev na kmetijskih gospodarstvih, organizacija forumov za izmenjavo znanja med kmetijskimi

gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanjem na njih, publikacije, kot so predstavitve, katalogi

ali spletišča).

Prenos znanja se izvaja tudi v okviru javne kmetijsko svetovalne službe in v okviru različnih nevladnih

organizacij. V okviru Programa usposabljanj PRP 2014–2020 oziroma predvidenega ukrepa Prenos znanja,

bo usposabljanje obvezno za vse upravičence ukrepa Ekološko kmetovanje, v obsegu 6 ur letno. Sestavljeno

je iz obveznega osnovnega usposabljanja oziroma obveznega nadaljevalnega usposabljanja. Vsebine

osnovnega usposabljanja za nove upravičence bodo vsa leta ista in bodo pokrivala osnove

ekološkega/biodinamičnega kmetovanja, varstvo rastlin ipd. Vsebine obveznega nadaljevalnega

usposabljanja za upravičence, ki so vključeni že več kot eno leto v kontrolo ekološkega kmetovanja bodo

pokrivala tehnologije novih načinov reje živali/rastlinske pridelave, trženje, promocijo idr.

 

EKOCI_POBUDE_2014_6.10.2014

 

 

 

S E Z N A M avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin*

S E Z N A M
avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin*

I

Ta seznam (v nadaljnjem besedilu: seznam sort) se objavlja za potrebe izvajanja ukrepa pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin v skladu s predpisi, ki urejajo Program razvoja podeželja 2004–2006.

II

Seznam sort predstavlja ohranjevalne sorte kmetijskih rastlin, ki vključujejo domače in udomačene sorte teh rastlin.

III

V skladu z drugim in tretjim odstavkom 18. člena pravilnika o postopku vpisa sorte v sortno listo in vodenju sortne liste (Uradni list RS, št. 38/03, v nadaljnjem besedilu: pravilnik) je domača (avtohtona) sorta tista sorta ali populacija določene vrste kmetijskih rastlin, ki je nastala iz avtohtonega izvornega genskega materiala in ni bila načrtno žlahtnjena ter se prideluje, vzdržuje in razmnožuje v Republiki Sloveniji. Domača sorta je tudi sorta, ki je bila požlahtnjena v Republiki Sloveniji pred več kot 15 leti oziroma pri vinski trti in sadnih vrstah pred več kot 30 leti in se semenski material te sorte v Republiki Sloveniji še prideluje, vzdržuje oziroma razmnožuje.

Avtohtone in domače sorte kmetijskih rastlin vključujejo:

Tabela 1

IV

V skladu s četrtim odstavkom 18. člena pravilnika je udomačena ali tradicionalna sorta starejša sorta tujega porekla, ki se v Republiki Sloveniji prideluje že več kot 15 let oziroma pri vinski trti in sadnih vrstah več kot 50 let in je dobro prilagojena na slovenske pridelovalne razmere. Vzdrževanje sorte oziroma pridelava semenskega materiala udomačene sorte mora potekati v Republiki Sloveniji.

Tradicionalne sorte kmetijskih rastlin vključujejo:

Tabela 2

V

Opis avtohtonih, domačih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin, navedenih v točkah III. in IV., je kot priloga sestavni del tega seznama.

VI

Ta seznam se uporablja za obravnavo in odločanje o vlogah, vloženih skladno s predpisi iz točke I. tega seznama.

VII

Ta seznam se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 321-205/2003-15

Ljubljana, dne 26. marca 2004.

EVA 2002-2311-0258

mag. Franc But l. r.
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

* Ta seznam se vsebinsko nanaša na Uredbo Sveta (ES) 31999R1257 (UL L 160/80, 26. 6. 1999) in Uredbo Komisije (ES) 32002E0445 (UL L 74/1, 15. 3. 2002).

vir http://www.uradni-list.si/1/content?id=48093

Raznovrstnost in pomen avtohtonih sort kmetijskih rastlin

Raznovrstnost in pomen avtohtonih sort kmetijskih rastlin

 

Kaj vse smo pridelovali doma včasih in kaj danes?

Veliko tistih, ki štejejo več kot 30 let se spominja pridelovanja zelenjave svojih staršev iz otroštva. Danes tega otroci v veliki večini ne vidijo več. Hrana se pridela v trgovini, tam pa jo starši z nakupovalnimi vozički naberejo.

Sledljivost je velik izziv vseh ponudnikov zdrave prehrane in nekaterim ga uspe upoštevati bolje kot drugim.

Projekt „Od vil do vilic“ je javnomnenjska raziskava, ki jo je Ministrstvo za zdravje naročilo Zvezi potrošnikov Slovenije zaradi ocene potrošnikov do zdrave hrane. Ali potrošnik npr. ve od kod je izdelek in kako je bil pridelan. Ljudje širom Evrope imajo vedno bolj podobne jedilnike. Hrana ni več raznolika, ni več pestrosti, simptomi pa povsod precej podobni.

Valvazor v Slavi Vojvodini Kranjski, ki je izšla leta 1689, poroča o pšenici, iz katere kmetje delajo škrob, o ajdi in postopku predelave ajdove kaše, o sirku, fižolu, čičeriki in cizari. Poroča o več sto vrstah jabolk na Kranjskem. Piše tudi o breskvah, ki jih kmetje posušijo, kutine, iz katerih pripravljajo kutinov sir in o raznolikih vrstah oreha. Ljudje so si iz različnih vrst rastlin pridelali hrano, obleko (lan, konoplja) in različne izdelke (sirek, konoplja).

Z industrializacijo kmetijstva so kmetje izgubili osnovne veščine v pridelovanju hrane. Izgubili so znanja, ki so jih predniki pred njimi nabirali in zbirali dolga stoletja z opazovanjem luninih men in drugih pojavov na nebu. Kmetijstvo se je spremenilo v agrobiznis, kmetje pa v združenje delavcev. Z zeleno revolucijo je nekaj “super semen” nadomestilo pestro raznolikost lokalno prilagojenih semen, ki so jih hranili kmetje sami.

 Kaj pomenijo avtohtone sorte?

 Ohranjanje značilne kulturne krajine, ki je povezana s pridelavo določenih vrst in sort kmetijskih rastlin na krajevno običajen način.

Domača avtohtona sorta je nastala iz avtohtonega izvornega semena in ni bila načrtno žlahtnjena in se predeluje, vzdržuje in razmnožuje v RS.

Domača sorta je tudi sorta, ki je bila požlahtnjena v RS pred več kot 15 leti, oz. če gre za vinsko trto ali sadne vrste pred več kot 30 leti in se seme te sorte še prideluje, vzdržuje in razmnožuje.

Udomačena (tradicionalna) sorta je starejša sorta tujega porekla in se prideluje v RS že več kot 15 let oz. v primeru vinske trte ali sadnih vrstah več kot 50 let in je dobro prilagojena na slovenske razmere.

EU je prav zaradi tega razvila pojem ohranjevalne sorte, ki starim avtohtonim in udomačenim sortam omogoča vpis v sortno listo, z vpisom pa je omogočeno trženje in ohranjanje takšnih semen. Ta semena so gotovo najbolj zanimiva za ekološke kmetovalce, njihovo uporabo pa vzpodbuja tudi država.

Zakaj je sploh potrebno ohranjati avtohtone vrste?

Svetovna trgovinska organizacija je razširila patente na žive organizme, vključno s semeni. Tako smo dobili globalni instrument za biotehnologijo in semensko industrijo, da pridobijo monopol nad semeni v industrializiranem svetu. Najhujše posledice tega so doživeli v Indiji.

Primer: Indija The Bija Yatra campaign želi zaščititi kmetove pravice, da sam upravlja s svojimi semeni. To želijo doseči s političnim ozaveščanjem in mobiliziranjem javnega mnenja nasproti mednarodnim pritiskom.

Organizacija Navdanya, ki jo vodi Vandana Shiva, doktorica fizike,  je pionir ohranjanja biodiverzitete v Indiji in je vzpostavila gibanje za zaščito malih kmetov s promocijo ekološkega kmetovanja in pravične trgovine, da zagotovi zdravo, raznoliko in varno hrano. Nobelova nagrajenka Vandana Shiva na posestvu Navdanya na rodovitnih tleh Himalaje hrani semena. V Indiji so se namreč kmetje zadolževali podjetjem kot je Monsanto, ogromna korporacija, ki imajo licenčne pravice do semen. Njihova politika je sledeča: razvijejo nove gene in tako dobijo čisto nova semena in tudi živali. Potem s kmetom podpišejo pogodbo, ki jih zavezuje k uporabi semen v tekočem letu, naslednje leto jih morajo spet kupiti, prepovedano je razmnoževanje semen(podobno kot copyright)…Kmetje dolga ob slabi letini niso morali odplačati in v tem času je bilo v državi v Indiji ogromno samomorov. To je omenjeno gospo privedlo do tega, da je začela reševati ogoljufanega kmeta in kulturno in naravno bogastvo Indije, ki se skriva v avtohtonih semenih.

Ljudje so mnenja, da so le hibridi in nove sorte moderne, napredne, odporne, da imajo visoke hektarske donose in se ekonomsko izplačajo. Vse to s kratkoročnega vidika. Pozabljamo pa na prednosti starih avtohtonih sort: odpornost, boljša in bolj pestra hranilna sestava (produkti sekundarne presnove), možnost pridelave lastnih semen, prilagojenost na krajino, podnebje.

Menda je včasih skoraj vsaka vas imela svojo sorto fižola, pšenice, krompirja. Bilo je veliko različnih sort, danes pa prehranimo svet s štirimi vrstami pšenice in nekaj vrstami riža. Tako smo izgubili ogromno pestrost različnih rastlinskih sort, nekaj za vedno.

Prilagajati na Hibridi so prilagojeni in uspešni v določenih pogojih, zaradi prečiščenih genov (podobno kot čiste pasme domačih živali) niso pa sposobni izražati drugačnih lastnosti in se različne spremenjene razmere. Zato so manj odporni. Npr. domača sorta jabolk ima velik razpon lastnosti, ki se trenutno ne izražajo, lahko pa pridejo na dan ob različnih spremembah. Pri nas se s to tematiko ukvarja Mihaela Černe.

Ime tega problema: genska erozija

 Rastlinska genska erozija pomeni izgubo raznovrstnosti in je hitrejša od izgube živalskih genskih virov. Kemijsko kmetijstvo in genski inženiring ogrožata javno zdravje in znižujeta hranljivost. Stroški produkcije, ki so povezani s hibridi, genskimi semeni in kemikalijami vsako leto bolj zadolžujejo kmete.

 Semenske banke

 Začetki zbiranja semen v Sloveniji

Že leta 1915 so v Švici ugotovili v triletnih primerjalnih poskusih, da je Kranjska črna detelja trpežnejša in odpornejša proti nizkim zimskim temperaturam v primerjavi s sortami iz Bavarske in Švice.

Iz Slovenije so izvažali seme zelja, sorte Ljubljansko, seme Kranjske črne detelje. V Beltincih pa so med obema vojnama žlahtili sorte žit, krmne in industrijske rastline.

Naši predniki so sorte poimenovali glede na kraj, kjer so jih gojili, npr. Kranjska črna detelja, Bohinjska trdinka, Kranjska podolgovata repa, Besniška voščenka. Po drugi svetovni vojni so pričeli še z žlahtnjenjem in vpisovanjem v sortno listo. V obdobju po osamosvojitvi Slovenije je bilo vpisanih 55 sort.

 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je leta 1995 imenovalo Komisijo za pripravo in izvajanje programa Slovenska rastlinska genska banka (SRGB) in tako ustanovilo rastlinsko gensko banko.

SRGB je programske narave in združuje usklajene programe ohranjanja in proučevanja RGV na Kmetijskem inštitutu Slovenije iz Ljubljane, Biotehniški fakulteti, Oddelku za agronomijo iz Ljubljane in Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije iz Žalca. Posamezni skrbniki (kuratorji) iz navedenih organizacij so odgovorni za posamezne vrste kmetijskih rastlin. Izdelana so merila za vrednotenje posameznih del, sprejetih v programu, ki zajema ohranjanje, proučevanje po deskriptorjih, razmnoževanje, pripravo semena za dolgotrajno hranjenje v centralni genski banki in delovni zbirki za srednje ali kratkoročno hranjenje, vnos podatkov v podatkovno zbirko in vodenje v registru.

V SRGB deluje enoten dokumentacijski in informacijski sistem, ki je po internetu povezan z mednarodnimi podatkovnimi bazami v okviru evropskega projekta EPGRIS. Tako ima vsaka rastlina nekakšen potni list, ki zajema vse podatke za obdelavo in izdelavo podatkovne zbirke. Primer: MEDPLANT na Biotehniški fakulteti: genska banka zdravilnih in aromatičnih rastlin za ohranjanje in vrednotenje avtohtonih virov prezrtih rastlin.

Način hranjenja semen v semenski rastlinski banki

Ex situ kolekcije vzorcev: zunaj naravnega okolja v hladilnih omarah je namenjen trajnemu hranjenju (nad 50 let) semen je ohlajen na -20 stopinj C, velik je 24 m3. Tu hranijo svoja semena vsa inštitucije, ki sodelujejo v programu. Seme osušijo, tako da vsebuje 7% vlage, očistijo ga in stehtajo. Del vzorca gre v trajno hranjenje kot osnovni vzorec, cca. 5000 semen, odvisno od velikosti semen. Preostali del shranijo kot delovni vzorec (10 do 20 let) pri 4 stopinjah C. Seme je shranjeno v aluminijastih vrečkah ali steklenih kozarcih. Pred tem je potrebno vzorec poslati še na analizo čistote, vlage in kalivosti. Pri trajnem hranjenju je potrebno spremljati kalivost in velikost vzorcev, ko kalivost pade pod 75 % ali če število semen pade pod polovico, ga morajo ponovno razmnožiti.

In situ oz. In vivo nasadih: v naravnem okolju na kmetiji (Šlibar, ajda) ali na laboratorijskih poljih BF, drevesa se hranijo v nasadih.

In vitro rastlinice: prevod pomeni v epruveti, kjer male rastlinice razmnožujejo in opazujejo, ter hranijo.

Svetovna semenska banka na Norveškem:

–         26. september 2007 otvoritev,

–         najbolj severni otok Svalbard je na pol poti med celinsko Norveško in severnim tečajem

–         prvi primer riž iz Kenije,

–         pričakujejo okoli 4 milijone edinstvenih vrst primerkov semen v nekaj letih.

–         Skladiščni prostori bodo ostali v norveških rokah, ker so oni projekt v celoti financirali (6,4 milijone EUR), vzdržujejo ga pa različne države, semena pa ne bodo norveška last. Vrnili jih bodo v primeru, če bodo primerki originalnih semen izgubljeni.

–         V načrtu je ustanovitev mednarodnega sveta, ki bo zastopal interes uporabnikov in bo bedel nad delovanjem.

–         Hranijo semena pod zemljo v high tech hladilnicah, zaščitene pred sevanji, jedrskimi napadi, nesrečami, potresno varne

–         Zaradi permafrosta bodo semena še dolgo ohranila svojo kalitveno sposobnost, četudi bi odpovedal sistem umetnega hlajenja.

–         Dodatno varovalo pri ohranjanju zalog hrane po svetu.

–         Izguba teh semenskih zbirk oziroma rastlinske genetske pestrosti pa bi dejansko pomenila ne le izgubo naravne pač pa tudi svetovne kulturne dediščine.

–         Zavetišče so zgradili okrog 130 metrov globoko v skalnem pobočju in leži približno 140 metrov nad morjem, tako da ga ne more ogroziti tudi popolna stalitev ledu na obeh tečajih; zgrajeno je tako, da brez škode zdrži tudi eksplozijo atomske bombe.

 Konkretni primeri

Seznam avtohtonih sort:
Žita (ajda: Darja, Siva, Črna gorenjska, Čebelica; proso: Sonček)
Koruza (trdinka)
Krmne rastline (trave: visoka pahovka, rdeča bilnica, travniška bilnica, mnogocvetna ljuljka, trpežna ljuljka, pasja trava, travniški mačji rep, krmna ogrščica, strniščna repa, podzemna koleraba, inkornatka, lucerna, črna detelja)
Zelenjadnice (čebula, česen, korenje, zelje, feferoni paprika, paradižnik, belo zelje, solata, radič, motovilec, fižol)
Krompir: kresnik, jana, cvetnik, vesna
Oljnice (buča): slovenska golica
Hmelj: savinski golding
Sadno drevje (jablana, hruška, breskev, češnja, sliva: domača češplja, marelica, oreh, leska, kostanj, oljka)
Vinska trta

Primer koruze in ajde

Slovenska polja so bila do začetka 50ih let posejana samo z domačimi sortami koruze, izredno kakovostnimi, s trdim zrnjem, zgodnejše in dobro prilagojene našim rastnim razmeram. V 50ih letih se je začelo širjenje tujih, predvsem ameriških hibridov, ki so bili večina tipa zobank, poznejši in neprilagojeni slovenskim razmeram. Da se domači material ne bi skrižal s tujim, se je začelo zbiranje domačih sort po Sloveniji. Zbrana avtohtona semena so se ves čas dopolnjevala, preučevala in požlahtnjevala.

Na biotehniški fakulteti so z žlahtnjenjem starih domačih sort ajde uspeli ohraniti ajdo, sorto Darja (žlahtnjena z ruskimi sortami) in Siva (žlahtnjena izključno z domačimi sortami). Ajda, ki jo je v pravljici opisoval Hans Christian Andersen, Danec po rodu, je v tej deželi popolnoma izginila. Vskočila je  slovenska genska banka in pomagala s sorto Darja, ki jo je hranila. V ameriški reviji so to isto ajdo vzeli za podatke o ustreznosti ajde v prehrani bolnikov s sladkorno boleznijo in v prehrani zdravih ljudi.

 Kaj lahko sami naredimo?

 V sklopu zaščitenih izdelkov poznamo izdelke z geografskim poreklom, izdelke s tradicionalnim ugledom, Dobrote s slovenskih kmetij, ki so znak višje kakovosti. Moderno in tudi modro se je zdravo prehranjevati, oz. jesti živila, ki jih poznamo in vemo od kod so. V današnjem času je nujno izbirati. Cena ni nujno glavni razlog odločitve za slabšo kvaliteto hrane, saj ob stalni rasti cen hrane razlika niti ni več tako velika, če pa vzamete za merilo tudi hranljivost pa gotovo ne boste posegali več po osiromašeni hrani.

 Upamo, da smo  opozorili na pomen avtohtonih rastlinskih sort in pomembnost uživanja lokalno pridelane hrane, po možnosti ekološke.

Hranite torej semena iz svojih vrtov in čim manj posegajte po kupljenih, uživajte v razkošju lastno pridelanih pridelkov in izmenjujte si semena s sosedi.

1.     Geografsko poreklo.

2.     Tradicionalni ugled.

3.     Višja kakovost in druge poseben označbe.

4.     Ekološko ali stare sorte ali oboje.

5.     Zaščita in ohranjanje avtentičnih slovenskih proizvodov na trgu.

6.     Zbiranje avtohtonih sort semen z naših vrtov ali od ekološkega kmeta.

7.     Žlahtnenje sort na kmetijah.

8.    Nakup semena od ekoloških kmetov in ne v semenarnah.

9.     Zaščititi izdelke, ki so narejeni iz slovenskih sort in po tradicionalnem postopku z ekološkim kmetovanjem zahtevnejšim kupcem.

10.  Seznanjati širšo javnost s starimi sortami in tradicionalnimi postopki.

 

Konkurenčna prednost gostišča s tradicionalnimi gorenjskimi jedmi, pripravljenih iz ekološko pridelane hrane na tradicionalen način.

Stare sorte, ekološka kmetija Šlibar

 

Zgleden primer je ekološka kmetija, kjer gojijo avtohtono sorto črne ajde. Sami so predlagali črno ajdo za zaščito avtohtonosti. V ta namen je BF iz Ljubljane na njihovih poljih in na še nekaterih drugih lokacijah kot primer in situ oz. nasada v naravi primerjala različne sorte ajde.

 Ali so slovenske avtohtone pasme/sorte domačih živali/rastlin zaščitene tudi na ravni Evropske unije?

Prepovedano je iztrebljati avtohtone pasme, vpišejo se v register avtohtonih pasem.

Na ravni Evropske unije ne obstaja nobena registrirana avtohtona pasma/sorta, saj je avtohtonost pasem/sort vezana na ozemlje posamezne države članice in ne na celotno področje Unije.

Pripravila:

Nada Odar

Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj

Strahinj 99a

4202 Naklo