V pobudi smo podali argumente, zakaj somišljeniki želimo, da se dovoli NERIGISTRIRANA reja kokoši za
potrebe samooskrbe, kot je to bila že stoletja na naših tleh. Glede na to, da že dosedanja zakonodaja
dobro pokriva tiste rejce, ki pridelujejo jajca in meso za trg in da v zadnjih letih ni nikjer zaznano v
manjših rejah težav zaradi zdravja, smo predlagali, da Slovenija izvzame »dvoriščne rejce« iz obvezne
registracije.

Dne 27.7.2022 smo prejeli odgovor. Veseli nas stališče Ministrstva glede samooskrbe. A skrb ostaja. Ali
je iz pojasnila jasno razvidno,če bodo na istem dvorišču še naprej smeli sobivati pes, mačka, koza, kunci ter kokošiter ali bo lahko babica podarila par domačih jačk vnukinji?

Celoten odgovor UVHRSVR ŠT u34405-9-
2022/31 Z DNE 25.7.2022 si lahko preberete tukaj:

Poslano na Ministrstvo za  kmetijstvo in prehrano, dne 11.7.2022

“Civilna družba, številni napredni ljudje, somišljeniki člani različnih civilnih gibanj, društev malih živali somišljeniki in člani gibanja Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, društva  Samooskrbni.net, društva Ognjič in somišljeniki Ekoci –  eko civilna iniciativa Slovenije s skrbjo spremljamo dogajanja na področju prehranske varnosti v prihodnosti.

Tudi Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, društvo Samooskrbni.net in številni nevladnikii si na pozitiven način in konkretnimi dejanji  intenzivno že več let prizadevamo za čim večjo samooskrbo na nivoju gospodinjstva in lokalnih skupnosti  z ozaveščanjem in aktiviranju vrtičkarstva. Tako Vam pomagamo  pri prizadevanjih,  da ljudstvo ne bo lačno  saj  vseh potreb  ne zmore pokriti naše kmetijstvo – na področju zelenjadarstva in nekaj malega sadjarstva Ozaveščene ljudi skrbi, da  glede na to, da  je veliko krme iz uvoza  je vprašanje koliko bomo lahko na dolgi rok samooskrbni  še z jajci in mesom.  V luči  prehranske krize pa bo vprašljiv uvoz. Za vzpostavitev naravnega krogotoka smo uspeli tudi  vzpodbuditi rejo po par kokoši na ohišnicah za samooskrbo z jajci.

Na nas se obračajo ljudje iz cele Slovenije, ki jih skrbi implementacije uredbe, ki  posega  dosedanji zakonodajni okvir glede kokoši na domačih dvoriščih, ki so po navadi tudi hišni ljubljenčki. Želijo dosedanjo ureditve prostovoljne registracije rejcev, ki določa primarno in terciarno rejo ter dobrobit živali, za živali in izdelke, ki gredo na trg , ne posega  pa na področje samooskrbe ter prosto neregistrirano rejo kokoši in domačih živali na domačih dvoriščih.

Na pritisk javnosti Vam pošiljamo pozitivno naravnane pobude z argumenti in vas naprošamo za preučitev in čimprejšnji odgovor.”

Celoten dopis najdete spodaj:

Članek v časopisu Nedeljski dnevnik, novinarka Meta Černiga

“Slovenci množično gojimo kokoši za samooskrbo, a rejce je vse bolj strah uredbe EU, po kateri naj bi bili predpisi strožji in bo pod vprašajem vsako jajce na dvorišču.

Iz preteklosti vemo, da so tudi revni preživeli z nekaj kokošmi in samooskrbo na podeželju. To se dogaja tudi sedaj, ko se hrana skokovito draži in si je marsikatera družina na podeželju ali pa tudi na obrobju mesta nabavila nekaj kokoši, da bodo imeli vsaj jajca in meso, če bo zaškripalo. Potem ko se je v Slovenijo v veliki meri vrnila gospodinjska samooskrba, najbolj vrtičkarstvo, so v društvu Ekoci in somišljeniki, številni nevladniki in napredni mediji nadaljevali z opogumljanjem ljudi, da bi bili samooskrbni z jajci. »Poudarjali smo pomen sonaravne pridelave hrane, permakulture in pomen izpostavitve naravnega krogotoka na ohišnicah, domačijah ali malih kmetijah, ki je nujen pri sonaravni pridelavi hrane. Kokoši so sestavni del naravnega krogotoka na domačiji, na podeželju, kjer živi več kot polovica prebivalcev Slovenije. Kokoši so del slovenskega podeželja. Kokoši pojedo ostanke od mize, tako da hrana ni odpadek. Pojedo insekte po dvorišču, dajejo kvaliteten gnoj z veliko vsebnostjo dušika. Pri tako velikem povišanju cene umetnih gnojil je kokošji gnoj dobršen doprinos k izdelavi domačega humusa, ki ga vrtičkarji potrebujejo za pridelavo zelenjave v samooskrbi. Račke pojedo rdeče polže, zajci pojedo travo z zelenice ali travnika …« našteva Irena Rotar. Jasno je, da se prehranska varnost začne na domačem dvorišču in v lokalnem okolju. Tega se ljudje vse bolj zavedajo. A Evropska unija očitno tega ne podpira, saj če ljudje pridelujejo hrano doma, so trgovine vse bolj prazne, kar seveda vpliva na gospodarstvo.

Več  na povezavi https://www.dnevnik.si/1042992393?fbclid=IwAR19nZHYv-B0X9ivYaCHEt1tIfOVYouqSqi-vVnwcfjbyrJb0BGxuqw91As

in spodaj:

Iz objave novinarke Anje Kralj, spletna stran Čas za zemljo 

“Evropska uredba, ki določa registracijo kokoši na domačem dvorišču, četudi je na dvorišču en sama kokoš, je za Slovenijo nesprejemljiva,” je jasna Irena Rotar iz civilne iniciative Slovenije Ekoci.Kot poudarja, je ta nesprejemljiva zaradi naše prehranske varnosti, zaradi tradicije reje kokoši v vseh preteklih obdobjih naših prednikov na naših tleh. Kokoši so del kulturne dediščine, tradicije, svatbenega obredja, pisanic in osnova prehranske varnosti še v tako hudih časih: “Kokoši domačega dvorišča zagotavljajo zaključen krogotok sonaravne pridelave hrane na malih kmetijah in del izmenjave dobrin – domačih jajčk med sorodniki in prijatelji. Ne gre samo za kokoši, gre za odvzem pravice do svobodne pridelave hrane,” je ostra.

Evropska komisija pripravlja novo uredbo, veljati naj bi začela jeseni, ki razburja evropsko pa tudi slovensko javnost. Če bi bila sprejeta, bi bila namreč obvezna registracija vsakega rejca, tudi če ima ta le eno kokoš, ki mu omogoča domača jajca, ta pa bi nosil tudi stroške takšne registracije, se bojijo v Ekoci. Slovenskih kokoši in jajc ne damo, so složni številni, ki so podpisali evropsko peticijo, s katero želijo sporočiti, da je takšna uredba nesprejemljiva. Za svobodne kokoši in za svobodno pridelavo hrane gre, so jasni v Ekoci, kjer temu predlogu glasno nasprotujejo. Na kmetijskem ministrstvu sicer zagotavljajo, da je predvideno odstopanje od obveznosti registracije za rejce, ki gojijo perutnino in ptice v ujetništvu le za lastno domačo porabo. Država bo določila še maksimalno število živali, ki se lahko gojijo na takšnem obratu, pojasnjujejo.

Stroški dražji kot kokoš? 

Uredba Evropske komisije z naslovom Zdravje živali – prostori za gojenje živine (kopenske živali) – dodatna pravila je na ostre odzive naletela po celotni EU. Kot pove Rotarjeva, je pod vprašalnikom o uredbi svoje mnenje  na skoraj 200 straneh podalo veliko ljudi iz Slovenije in Evrope. Proti uredbi pa si s svojimi aktivnostmi prizadevajo tudi člani društev malih živali po celi Sloveniji, poudarja. 

Uredba EU naj bi poskrbela za več zdravja živali. Kot pojasni Rotarjeva, bi bile veterinarske in ostale storitve po novem plačljive, kar pa si marsikateri rejec kokoši ne bi mogel privoščiti. Stroški bodo verjetni večji kot kokoš sama, pravi. Poraja se tudi vprašanje, kako evidentirati vsakega izvajanega piščanca in kako evidentirati kragulje lisice in kune, ki pojedo naše kokoši? “Kot kaže, ta uredba EU teži k temu, da se zmanjša samooskrba in pridelave hrane in omeji tudi na mikro nivoju na ravni gospodinjstva,” ocenjuje Rotarjeva. 

Več info na: https://www.caszazemljo.si/trajnostno/ogrozena-samooskrba-z-jajci-boste-morali-vsako-kokos-prijaviti.html?fbclid=IwAR0XlvkufmJ-0ymLW63p_zfmXuxyWyQAtCEjqEt3gwIo4vuWfvzEM5H4psg.

Članek na spletni strani Svet24, novinarka Lara Jelen

»Samooskrba z jajci in reja domačih malih živali, kot so kokoši do petdeset komadov, manjše jate rac in zajcev, so sestavni del slovenske kulturne in tradicionalne dediščine. Sočasno so to bili hišni ljubljenčki, skrbno rejeni in vzgojeni in potem tudi potrošeni s spoštljivostjo. Tudi v zadnjem času, ko se dviga moralna inteligenca ljudi, ima čedalje več ljudi za hišne ljubljenčke pernate kosmatince in male živali, ki dobro vplivajo tudi na vzgojo otrok. V tej naši lepi deželi Sloveniji je reja perutnine pomagala preživeti generacijam naših babic, dedkov in pradedkov, da je slovenski narod obstal. Tudi tistim, ki niso bili ravno bogati. Iz Primorske so ženske celo peš nosile prodajat jajčka v Trst in tako preskrbele družine. Danes se upravičeno sprašujemo, kje je meja v skrbi za zdravje ljudi in živali in kje je v ozadju višji cilj globalistov ter kapitala, da vzpostavijo nadzor nad hrano. Po tem, ko smo mirno prenesli, da so oštevilčeni in v ušesne sponke odeti vse krave, prašiči, ovce in koze, ko je fotografiran vsak košček njive, da se ve, kje kaj raste, je čas, da dobro razmislimo, kaj pomeni vsaka implementacija uredbe v naš prostor za vsako ceno. Ali lahko pričakujemo, da bomo, če bomo pridni, v prihodnje dobili bone za hrano, drugače pa ne? Bodo kokoši nadzorovane s termokamerami? V vsaki vojni v zgodovini so zmagali lakota in mraz ali naravne ujme. Nikoli vojaki. In doslej so vedno preživeli tisti, ki so imeli hrano. Tudi tisto skrito. Kajti oblast je vedno poskrbela, da je pobrala hrano tam, kjer je bila, tudi na kmetijah in pri posameznikih, potem ko je ni bilo nikjer drugje več.”

Celoten članek najdete na povezavi: https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/62b9aaafd6a37/kokosi-ne-damo?fbclid=IwAR1Ue_icGb570nCWXdgalv_LUb4Eb4BfWmL-ML9AvvEJaxPp8tjfPwZUz9w.

Celje, 22.5.2022: Na Celjskem sejmu Green Vita so bili predstavljeni zanimivi inovativni izdelki, ki nam omogočajo, da lahko zajemamo in pijemo prečiščeno vodo takoj, ko jo damo v stekleničko, tudi v naravi. Da hrana niso samo lastnostni, ki jih lahko merimo ampak je njen vpliv na telo odvisen tudi od tega na kakšen način je bila pridelana, kar s svojimi izdelki iz zelišč, dokazuje tudi biodinamični pristop zeliščne kmetije Majnika. Hrana pa naj ima tudi energijski potencial. In telo nam bo hvaležno. 

Več informacij najdete spodaj.