Iz članka: Kmetijske prakse za obvarovanje zdravja narave in ljudi – Zazdravje.net

V  času od 21. do 26. 8. 2021 je v Gornji Radgoni potekal že 59. sejem Agra, na katerem je bilo mogoče videti in slišati marsikatero novost s področij sonaravne pridelave hrane, bio krožnega gospodarstva, prilagajanja na podnebne spremembe, problematike trženja malih kmetij in sobivanja. Obiskovalci so bili nad prikazanim navdušeni in marsikatera predstavljena rešitev je dala razmislek za implementacijo v praksi.

Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS), Pomurski sejem, Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije in partnerji so s strokovnjaki in z ljudmi iz prakse prikazali prenos naprednih znanj iz teorije v prakso: rešitve za prilagoditev na podnebne spremembe, sodobne trajnostne tržne trende, ekosistemske rešitve pri sonaravni pridelavi hrane in varovanju okolja ter oblike bio krožnega gospodarstva. Na poligonu Zeleni dragulji narave je bila tudi v praksi predstavljena zasaditev.

Bioplastika iz hmeljevine

Prvič so bili prikazani biorazgradljivi vrtnarski lončki in embalaža za steklenice iz bioplastike, katerih osnovna surovina je hmeljevina (ostanek po obiranju hmelja), ki nastaja v evropskem projektu LIFE BioTHOP.

Novost so ustvarili v Savinjski dolini, kjer raste osnovna surovina za njeno izdelavo – hmelj, končni izdelki pa nastanejo s povezovanjem partnerjev iz štirih držav. Na poligonu Zeleni dragulji narave si je bilo mogoče ogledati tudi nasad hmelja ter potek celotnega krogotoka bio krožnega gospodarstva: kako hmelj raste in kako iz odpadne hmeljevine, pomešane z biorazgradljivo vrvico, nastane granulat za bioplastiko, iz katere izdelujejo lončke za vzgojo sadik, iz vlaken pa embalažo za vinske steklenice. Prikazan je bil tudi proces izdelave embalaže iz paradižnikovih stebel.

Trajnostna prihodnost zahteva še več podobnih dobrih primerov bio krožnega gospodarstva, kjer bomo vhodne surovine nadomestili z naravnimi biorazgradljivimi, tako da na koncu življenjske dobe proizvoda ne bo odpadka, ki bi obremenjeval okolje, ampak se bo naravno razgradil.

Sonaravne priložnosti za male kmetije

V času spremenjenih gospodarskih razmer lahko male kmetije najdejo drugačno konkurenčnost in tako pridobijo priložnosti za zaslužek in nova delovna mesta, kar so predstavili strokovnjaki iz pilotnega projekta Konkurenčnost kmetovanja malih kmetij na VVO in OMD na zanimivem posvetu.

Kako lahko male kmetije bistveno pripomorejo k večji samooskrbi s hrano in kako najti ravnovesje med ekologijo, etiko in ekonomijo? Z ekosistemskimi sonaravnim rešitvami. Kje najti nove priložnosti na kmetijah? S pridelavo zelišč, vzpostavitvijo naravnih ekosistemov in takšnih dejavnosti na kmetijah, ki omogočajo pridelavo hrane tako za samooskrbo kot za trg.

Na predavanjih so bile predstavljene dobre prakse iz pilotnih projektov Zelpod in Ekomale, ki jih izvaja IHPS s partnerji. Predavatelji so predstavili rastline, ki so vključene v projekte (zelišča in poljščine), in izdelke, ki nastajajo v sklopu projektov.

Haskap jagode so čudovita priložnost za povečanje oskrbe sadjem, so sonaravno celostno živilo, imajo pomembne lastnosti za boljše zdravje, njihovo gojenje pa je dobra priložnost tudi za manjše kmetije, kot je predstavil Zoran Petrovič.

Genska banka zdravilnih zelišč in skrb za opraševalce

Na poligonu Zeleni dragulji narave so poleg poljščin in vrtnin posajene tudi rastline iz genske banke zdravilnih in aromatičnih rastlin, ki jih hranijo na IHPS v Žalcu. Pomen ohranjanja avtohtonih rastlin in pomen genske banke je predstavila mag. Nataša Ferant.

Zdravilne rastline lahko uporabljamo za različne namene. Tokrat so bile predstavljene tudi kot medovita zelišča, ki so pomembna pri prehrani čebel in divjih opraševalcev, zato so vključena v EIP projekta Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje (SOOS). Tudi o pomenu zelišč pri ohranjanju biodiverzitete opraševalcev je v svoji predstavitvi govorila mag. Nataša Ferant.

Srečanja, izmenjava mnenj, povezovanja in pobude

Sejem Agra je tudi kraj za srečanja in izmenjavo mnenj in pobud – tudi neposredno s predstavniki oblasti. Ministroma Jožetu Podgoršku in Zdravku Počivalšku je Irena Rotar, Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, podala pobudo somišljenikov, kako dvigniti odkupne cene hrane in istočasno ohraniti okolje. Predlagajo, da Slovenijo razglasimo kot eko vrt Evrope: »I FEEL Slovenia – healthy food«. V ta namen smo Ekoci sicer že poslali pobudo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter tudi dobili odgovor.

Z županom Dobrovnika Marjanom Kardinarjem z ekipo, poslancem Dejanom Židanom in Simonom Balažičem s TV AS Murska Sobota pa smo s pogovarjali o samooskrbnih in sobivanjskih skupnostih kot eni izmed poti v trajnostno prihodnost. Več o tem izveste v prispevku: Prihodnost je v sobivanjskih skupnostih.

Veseli smo povezovanja in navdušenja obiskovalcev nad prikazanimi rešitvami.

Trajnostno prihodnost soustvarjajmo skupaj.

Sporočilo za javnost: javna služba v vrtnarstvu, samookrba, zelišča in obiskovalci iz Srbije.

Celoten napovednik dogodkov najdete tukaj: https://ekoci.si/zadnje/ekoci-na-agri-2021-dogodki-predavanja-in-predstavitve-trajnostno-moderno-ekosistemsko-kmetijstvo/.

Sporočilo za javnost: sibirske borovnice in genska banka.

Celoten napovednik dogodkov najdete tukaj: https://ekoci.si/zadnje/ekoci-na-agri-2021-dogodki-predavanja-in-predstavitve-trajnostno-moderno-ekosistemsko-kmetijstvo/

SEJEM AGRA, 21. 8.–26. 8. 2021

Aktualne razmere spremenjenih podnebnih, gospodarskih, zdravstvenih in ostalih razmer na trgu ter trajnostno naravna skupna evropska kmetijska politika kar kliče po novih znanjih. Na področju kmetijstva, sonaravne pridelave hrane in trajnostnega gospodarstva čaka veliko izzivov in novih priložnosti. Ugotovljeno je, da trajnostni pristopi varujejo zdravje ljudi, živali in okolja, ki ga ohranjajo za prihodnje rodove, zato je nujno, da se čim več naprednih znanj, ki upoštevajo ekologijo etiko in ekonomijo udejanji.

Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Pomurski sejem in Ekoci – eko civilna iniciative Slovenije ter partnerji, bodo skupaj s strokovnjaki in ljudmi iz prakse prikazali prenos naprednih znanj iz teorije v prakso v iskanju rešitev prilagoditev na podnebne spremembe in sodobne trajnostne tržne trende ekosistemskih rešitev pridelave hrane in varovanja okolja ter bio krožnega gospodarstva s predavanji, predstavitvami ter na praktičnih primerih s prikazom posaditev na Poligonu zeleni dragulji narave. Prikazani bodo pridelki in izdelki, ki že nastajajo na področju biokrožnega gospodarstva in ekosistemskih trajnostnih rešitev z sonaravno pridelavo hrane in zelišč ter povečanje samooskrbe. Izjemna novost – prvič bodo prikazani biorazgradljivi vrtnarski lončki iz bioplastike in embalaža za steklenice, katerih osnovna surovina je hmeljevina (ostanek po obiranju hmelja) savinjskega hmelja, ki nastaja v evropskem projektu LIFE BioTHOP.

Predstavljen bo sistem povečanja oskrbe s slovenskimi čaji in zelišči, medovite rastline ter priložnosti, ki jih ponujajo zelišča, stročnice, soja, buče, fižol, industrijska konoplja, lan in poljščine, ki so primerne tudi za manjše kmetije Predstavljene bodo rastline kot so facelija, bela detelja, tritikala v procesu kolobarja, ter medovite rastline kot pomoč pri plemenitenju tal v ekosistemskih rešitvah pridelave hrane ter v podporo opraševalcem.

Prikazan bo sistem pridelave, predelave in  organiziranega odkupa izjemnega sadeža borovnic Haskap, ki je dobro prilagojen na podnebne spremembe in je lahko zanimiva tržna priložnost za kmetije ter povečanja oskrbe s sadjem, s svojim visokim deležem antioksidantov, vitaminov in ostalih vsebnosti pa pravo »super živilo«. Potekala bo izmenjava semen, znanja, prikaz od semena lanu do platna, stare sorte lanu Urban, prikazan pa bo tudi celostni pristop k energiji zemlje, prostora in telesa.

Predavanja in predstavitve v dvorani 3 in na Poligonu zeleni dragulji narave

Sobota, 21.8.2021

1. ob 13.00 uri, dvorana 3

Haskap – sadež prihodnosti  predava Zoran Petrovič

Haskap borovnice – zanimiv sadež, ki dobro prenaša spremenjenje podnebne spremembe in je dobičkonosen za male kmetije.

Ponedeljek, 23. 8. 2021

1. od 9.30 do 11.00 ure, dvorana 3

NOVOST – BIOPLASTIKA IN BIORAZGRADJIVA EMBALAŽA IZ HMELJEVINE IZ SAVINJSKE DOLINE – Biokrožno gospodarstvo v praksi, predavata: dr. Barbara Čeh, IHPS in Vesna Žepič Bogataj, TECOS Celje.

Kako nastanejo vrtnarski lončki in embalaža iz hmeljevine in biorazgradljive vrvice? Z vpeljavo biorazgradljive vrvice, ki je pripeta na žičnico in hmelju daje oporo pri rasti, je hmeljevina potem, ko s hmelja poberejo storžke, postala osnovna surovina za biorazgradljive vrtnarske lončke in biorazgradljivo embalažo za steklenice. Ti izdelki se lahko razgradijo pri kompostiranju. In s tem se sklene krog kmetijskem gospodarstvu – krožno gospodarstvo. Projekt LIFE BioTHOP izvaja 7 partnerjev iz 5 EU držav, koordinira pa ga Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Pomen biokrožnega gospodarstva je, da že pred proizvodnjo izdelka predvidimo kako se bo izdelek razgradil v naravi, ko bo izdelek postal odpadek.

Ekoci, Irena Rotar, 040/203 055,  sodelovanju z mag. Natašo Ferant, IHPS in dr. Barbaro Čeh, IHPS

• 12.00 – 13.30 uri, dvorana 3

So lahko male kmetije konkurenčne?, predava dr. Barbara Čeh

Pilotni projekt: Konkurenčnost kmetovanja malih kmetij na VVO in OMD.

Ekoci, Irena Rotar, 040/203 055,  sodelovanju z mag. Natašo Ferant, IHPS in dr. Barbaro Čeh, IHPS

Torek, 24.8.2021

1. 9.00 – 10.30, dvorana 4

Ekosistemske rešitve, predava ddr. Ana Vovk

Pridelava hrane v spremenjenih podnebnih razmerah na sonaraven način z modernimi pristopi/permakultura, zastiranje, plemenitenje tal, pridelava žive zemlje, uporaba zdravilnih rastlin pri ekosistemskih rešitvah – pilotni projekti Ekomale in Zelpod

Ekoci, Irena Rotar, 040/203 055,  sodelovanju z mag. Natašo Ferant, IHPS in dr. Barbaro Čeh, IHPS

• ob 11.00 – 12.00 uri, dvorana 4

Novi izdelki iz zelišč v ekosistemski pridelavi na malih kmetijah, predava mag. Nataša Ferant, IHPS

Inovativni izdelki in produkti iz zelišč, ki nastajajo na malih kmetijah po Sloveniji. Kako ustvarimo surovino v teh spremenljivih razmerah podnebja in trga? Predstavitev izdelkov partnerjev pilotnih projektov Ekomale in Zelpod.

Ekoci, Irena Rotar, 040/203 055,  sodelovanju z mag. Natašo Ferant, IHPS in dr. Barbaro Čeh, IHPS

Predstavitve na stojnicah ob poligonu Zeleni dragulji narave

Od sobote 21.8 do četrtka 26.8.2021

• Poti do imunske odpornosti

Izvajalci: predstavniki kmetij: Vidov brejg, Garden taste, Bakovka, Haskap

• Predstavitev izdelkov iz bioplastike LIFE BioTHOP

• Izmenjevalnica znanj – energija zemlje, prostora in telesa

     Izvajalec: Alfred Brinovec, Stekluk

• Ogled Poligona zeleni dragulji narave

Izvajalec: Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, združenje za trajnostno prihodnost

Ekoci, Irena Rotar, 040/203 055,  sodelovanju z mag. Natašo Ferant, IHPS in dr. Barbaro Čeh, IHPS

Pripravila: Irena Rotar, Ekoci

v sodelovanju z mag. Natašo Ferant, IHPS in dr. Barbaro Čeh, IHPS

Brez semen ni suverenosti – Zazdravje.net

Izgubili smo že 80 odstotkov svojih avtohtonih semen. Lahko ohranimo vsaj tisto, kar še imamo? Brez semen bo prihodnost naše prehrane v rokah tistih, ki nam bodo želeli zagotoviti semena. Vemo pa, da je treba roko, ki te hrani, ponižno poljubljati.

Prav zato Ekoci – eko civilna iniciativa, napredna stroka in mediji že leto dni pritiskajo na odločevalce, naj Semenarski center Ptuj ostane v slovenskih rokah. Morda se vam ta »bitka« zdi nepomembna, vendar je za suverenost države najmanj enako pomembna, kot sta vojska in policija. (Dogajanje v zvezi s tem lahko spremljate na spletnem naslovu zazdravje.net in ekoci.si.)

Ko gre za področje ekoloških semen, brez katerih ne bo ekološke pridelave, je največ resnega dela opravil Amarant. Od ustanovitve leta 2007 naprej jim je v sortne liste uspelo vpisati več kot deset vrst semen. Številni postopki še potekajo, tako da bo njihovo število že kmalu bo poskočilo na dvajset. Poleg tega Fanči Perdih, ki je gonilna sila našega ekološkega semenarstva, neutrudno izobražuje domače pridelovalce semen ter med vrtičkarji širi znanje o semenarstvu in lastnostih posameznih sort. Malokdo se zaveda, da je Slovencem prav po zaslugi Amaranta na voljo razkošje, da lahko izbiramo med štiristo sortami ekoloških semen in številnimi ekološko pridelanimi sadikami. (Zelo dobre opise sort, nasvete ter seznam semen in sadik najdete na spletnem naslovu amarant.si.)

Ker globalni trendi ne vodijo v smer, ki bi nas veselila, tudi vse več društev in posameznikov ugotavlja, da moramo obnoviti stara znanja in razviti čim več majcenih semenskih knjižnic, ki bodo olajšale samooskrbo na lokalni ravni. Trenutno v Sloveniji deluje na desetine tovrstnih semenskih iniciativ in izmenjevalnic. Zanimivo je, da semena dobesedno postajajo del ponudbe naše mreže izobraževalnih knjižnic. Ker je zamisel zanimiva, smo jo vzeli pod drobnogled, z upanjem, da bo zaživela v sicer dobro delujoči mreži slovenskih knjižnic.

V knjižnico po knjige in semena / Franka Koren, Anja Berus

Zamisel, da bi knjižnice, ki jih seveda poznamo predvsem po knjigah, obenem postale knjižnice semen, se je porodila v Goriški knjižnici Franceta Bevka. Pozneje so jo prevzeli še v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu. Obe delujeta enako in z isto aplikacijo.

Sistem deluje po načelu izposodi – vzgoji – deli

V Goriški knjižnici Franceta Bevka je Knjižnica semen začela delovati februarja 2020. Z njo si prizadevamo, da bi kot proaktivna splošna knjižnica, opozarjali na pomembnost spoštovanja narave, sonaravnega vrtnarjenja in samooskrbe ter ozaveščali ljudi o pomenu avtohtonih sort in biotske raznovrstnosti.

Zamisel o tako imenovanih knjižnicah semen je nastala in je že dolgo razširjena v Združenih državah Amerike. Prav po njih smo se zgledovali, ko smo postavljali temelje svoje Knjižnice semen. Namenjena je vsem, ki na svojih vrtovih, naj so manjši ali večji, že pridelujejo zelenjavo in vzgajajo semena ali pa bi se tega radi lotili – predvsem pa tistim, ki se jim zdi pomembno, da se semena starih domačih ter avtohtonih sort ohranijo in širijo med ljudmi.

Vsakdo, ki se želi vključiti v krogotok vzgoje in izmenjave semen, mora izpolnjevati naslednje pogoje: imeti mora veljavno člansko izkaznico Goriške knjižnice Franceta Bevka; ob enem obisku si lahko iz naše baze izposodi tri vrečke, skupno pa ima lahko največ deset vrečk semen. Vnašanje in izposoja semen potekata računalniško, s spletno aplikacijo, ki jo je prav za ta namen razvilo goriško podjetje Ekosplet. Gre za zelo preprosto aplikacijo, namenjeno samostojni rabi, ki uporabnika vodi skozi celoten proces od prve registracije do izposoje in vračanja semen.

Izposojena semena uporabnik doma poseje, vzgoji novo rastlino in iz nje novo generacijo semen – delček tako pridelanih semen vrne v Knjižnico semen, kjer si jih lahko izposodijo drugi uporabniki. Če seme slučajno ne vzkali ali rastlina ne zraste, to ob vračilu označi v aplikaciji.

V Knjižnici semen trenutno hranimo veliko zalogo raznovrstnih semen, tako zelenjave kot cvetja, zelišč in grmovnic. Odprta je v času delovanja Goriške knjižnice Franceta Bevka – takrat lahko sami pobrskate po naši omari s semeni. Ažuren seznam semen, ki so na voljo, je vedno mogoče najti tudi na spletni strani Goriške knjižnice Franceta Bevka, pod zavihkom Knjižnica semen. Na spletni strani si lahko preberete še druge uporabne informacije o izposoji semen, na voljo pa je tudi nekaj prispevkov, ki smo jih pripravili za vse začetnike na tem področju. Na istem mestu lahko spremljate obvestila o delavnicah in predavanjih, ki jih bomo priredili v okviru Knjižnice semen.

Za vse druge informacije smo dosegljivi na e-naslovu knjiznica.semen@gkfb.si.