Spoštovani, 

v okviru gibanja Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen si že dolgo prizadevamo, da ohranimo vsaj še tistih 20% avtohtonih semen, ki so ostala, medtem ko smo jih 80% že izgubili. Pri tem je velikega pomena Ptujski semenarski center, ki opravlja službo žlahtnjenja in selekcionarja semen, ki pa je bil skupaj s Semenarno Ljubljano prodan tujemu kupcu. Prizadevanje, da se Ptujski semenarski center izloči iz pogodbe in se prenese na državo, pa še kar trajajo.

Sporočamo, da po tem, ko je Vlada že trikrat podaljšala termin za prenos Ptujskega semenarskega centra – zadnji rok je bil 30.12.2021 je sprejela sklep (v tekstu spodaj).

Le kako si ga razlagati?

Kdaj bodo začeli v Ptuju sejati? Ali bo sestavni del prenosa tudi 44 ha polj okrog Semenarskega centra Ptuj? 

Kakšna bo cena? Prvotna je bila 545.000 EUR. V lanskem letu je narasla že na milijon. Ali bomo v Sloveniji še sejali slovenska semena, ki so prilagojena našemu okolju?

V času nestabilne prehranske varnosti je to pomembno vprašanje.

Več o tem lahko pogledate v oddaji Točka preloma na povezavi SLOVENSKA SEMENA RTV 365 (rtvslo.si) arhiv/tocka-preloma/174765427, kronologija dogodkov pa na povezavi: www.ekoci.si; 

SKLEP VLADE :

Sklep o ustanovitvi začasne namenske družbe za odkup Selekcijsko poskusnega centra Ptuj

Vlada Republike Slovenije predlaga Slovenskemu državnemu holdingu, d. d., da v imenu in za račun Republike Slovenije izvede postopke za ustanovitev začasne namenske družbe, ki odkupi Selekcijsko poskusni center Ptuj.

Zaradi ohranjanja in trajnostne rabe lokalnih rastlinskih genskih virov in ohranjanja znanja na tem področju, je interes Republike Slovenije, da v svojo last pridobi Selekcijsko poskusni center Ptuj (SPC Ptuj). Gre za javni interes, da bi dolgoročno ohranili čim več avtohtonega rastlinskega genskega materiala, tako z okrepljenimi dejavnostmi javnih služb v rastlinski proizvodnji, ki so povezane s področjem semenarstva in ohranjanja rastlinskih genskih virov, kot z vzdrževanjem lokalnih sort in krepitvijo slovenskega semenarstva za zagotavljanje lokalnih sort na trgu in v kmetijski pridelavi, s čimer bi prispevali k samooskrbi, prehranski varnosti in ohranjanju genskih virov.

Vlada je 11. 6. 2020 sprejela sklep, s katerim je Slovenskemu državnemu holdingu, d. d (SDH). predlagala, da v skladu s predpisi izvede postopek za odplačni prenos SPC Ptuj na Republiko Slovenijo. Vlada z današnjim sklepom predlaga SDH, da namesto postopkov za odplačni prenos, v imenu in za račun Republike Slovenije izvede postopke za ustanovitev začasne namenske družbe, ki odkupi SPC Ptuj, svoje celotno premoženje pa nato v prvi polovici leta 2022 prenese v last Republike Slovenije.

Glede na navedeno mora Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, do 31. marca 2022 v vladno obravnavo predloži gradivo, s katerim bo določen primeren strokovno usposobljen upravljavec stvarnega premoženja države po prenosu tega premoženja iz začasne namenske družbe na državo in pripraviti ustrezne pravne podlage za prenos delavcev iz začasne namenske družbe na primernega upravljavca.

Zanimiva vprašanja je tudi,  zakaj je potrebno ustanavljati posebno gospodarsko družbo – za prenos centra – v domeni SDH – ali se potem to ne more več čez leta prodati?

V Sloveniji že imamo mnogo dobrih praks: Kis Jable, genske banke na Inšitutu Žalec, Biotehnični fakulteti v Mariboru…

Kdaj bomo v Sloveniji samooskrbni s semeni in kdaj bodo slovenska semena kot narodno bogastvo sestavni del državnih rezerv? 

Brez semen ni hrane. Sploh takšnih, ki so prilagojena našemu okolju in zrastejo večinoma brez dodajanja kemičnih pripravkov. Kaj je glavni razlog za pomankanje interesa za ohranjanje slovenskih sort semen in zakaj v slovenskih kmetijskih trgovinah načeloma skoraj nikjer nimajo slovenskih sort krompirja, kot je npr. KIS?

Zakaj sredstva za ohranjanja vrst dobijo le žlahtnitelji in selekcionarji, kmetje, ki bi jih sejali na svojih poljih, pa ne? Ali so zato krive pospeševalne aktivnosti in promocije tujih semenarjev?

Za tlakovanje poti v trajnostno prihodnost vsako dejanje šteje.

Hvala za vaša prizadevanja.

S spoštovanjem.

Za Ekoci in somišljenike

Irena Rotar 

—

Komunikacija z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, združenje za trajnostno prihodnost, si prizadevamo za samooskrbo in za ohranjane avtohtonih, domačih in tradicionalnih sort semen v okviru gibanja Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen.

Zakaj so pomembna slovenska semena, je bilo posneto tudi v oddaji Točka preloma dne 1.4.2021. Zakaj je pomembno, da jih imamo in kaj bi bilo potrebno narediti, da se ohranijo? Velja pogledati na povezavo Slovenska semena: https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174765427?s=tv.

Ekoci redno pošilja POBUDE IN PROŠNJE na Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrana, kako rešiti Semenarski center Ptuj in kako rešiti prehransko varnost. Več informacij o odgovorih na naše pobude in vprašanja najdete na povezavi z dne 11.5. in 7.6.2020 in MKGP z dne 8.6 2021.

Iz odgovora je razvidno, da je bilo predvideno, da če bo prenos končan do 31.6. 2021, kasneje pa je bil rok ponovno podaljšan do 31.12.2021.

Ker ni bilo zaznati nobenih premikov, so na MKGP poslale za ohranitev Semenarskega centra Ptuj za dopolnitev prošnje in pobude, na katerega smo dobili odgovor dne 4.11. 2021 – VNESI DOKUMENT

Iz dokumenta je razvidno, da naj bi bil ponoven sklep vlade za prenos lastništva, ki naj bi bil realiziran v decembru letu 2021, prenos stvarnih pravic pa naj bi bil šele do koca junija 2021. Iz tega sklepamo, da se še kar podaljšuje rok za prenos Semenarskega centra Ptuj in stvarnih pravic smo podali ponovno prošnjo za dopolnitve odgovora. Semenarski center Ptuj in prehranska varnost v Sloveniji.

Povzetek vsebine: Kljub napovedim v vašem odgovoru, nas sedaj še bolj skrbi naša prehranska varnost od semena do krožnika. Težko namreč razumemo, da je potreben ponoven Sklep Vlade za prenos na državo, ter da bo prenos stvarnih pravic šele naslednje leto. Nevladniki si seveda prizadevamo od spodaj navzgor k nakupu lokalne hrane (akcija Posvoji kmeta ipd.) ter z izobraževanjem ljudi za sonaravno pridelavo hrane. Lahko si ogledate filmčke na spodnji povezavi: https://www.facebook.com/watch/?v=163786269242058

Vsem, ki jih tematika zanima, priporočamo, da si ogledajo posnetek pogovora »ALI JE LAKOTA PRED VRATI«, posnetega v novembru 2021. Gre za predavanje Sanje Lončar, ki osvetli zgodovinski, družbeni, gospodarski in širši vidik in aktualni vidik oskrbe s hrano na način kot ga morda niste vajeni. Prispevek je dosegljiv na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=PnvBsWGckww.

Sporočamo Vam, da se zavedni ljudje po Sloveniji združujejo iščejo rešitve na področju samooskrbe – nekaj rešitve je navedenih tudi v filmu.

Ministrstvo smo naprosili, da tudi stvarni prenos premoženja in delavce prenesete na državo do 31.12.2021, ker jim, kot kaže, lahko zmanjka časa za realizacijo pred volitvami in tako rešijo rastno sezono na Ptuju in še enkrat preučijo naše predloge in pobude, ki bi lahko pomagali k izboljšanju prehranske varnosti in naredile odpornejše slovensko podeželje, kar bo pripomoglo, da ne bomo lačni mi in ne naši otroci.

Ekoci, eko civilna iniciativa Slovenije si že več let prizadeva za samooskrbo in ohranjanje slovenskih semen. Sodelujemo s strokovnjaki in z institucijami in Ministrstvom za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, ki ureja tudi portal Naša super hrana. Naš doprinos je tudi spodnja objava.

Iz članka Naša super hrana Domača semena: Dandanes se vse bolj zavedamo pomena hrane – ne govorimo več le o sestavi in hranilih ampak tudi o kakovosti. Lokalno pridelana hrana je najboljša takrat, ko vsebuje vitalno energijo, ki nas ohranja, navdihuje in daje slast tudi s tistim domačim vonjem, ki smo ga dobro vajeni – saj raste v našem okolju, na katerega smo prilagojeni tudi sami. Semena so temelj vsake hrane in zelo je pomembno, kako jih izberemo. Večino semen je najbolje pobrati in shraniti takrat, ko rastlina naravno odvrže semena. Že naše babice so večino semen za pridelavo na svojih njivah ali vrtovih pridelale same. Seme so žlahtnile z izmenjavanjem in ga ohranjale iz roda v rod. Odbrana najboljša semena pa so se znašla tudi v nevestini bali. Vedno pa je veljajo tudi, da je potrebno semena shraniti za vsaj dve leti sejanja, saj se nikoli ne ve, kakšna bo prihodnja letina in če se bo iz semen sploh dalo kaj pridelati.

Avtohtona in tradicionalna semena so del naše kulturne in naravne dediščine. Prispevajo k biotski pestrosti in prehranski varnosti. Rastline so prilagojene našim pridelovalnim razmeram in so bolj odporne. Primerne so za sonaravno pridelavo. Pomembne so tudi zaradi značilnega vonja in okusa ter vitalnih lastnosti in dozorelosti plodov. Tradicionalna, udomačena semena, ki so lahko sicer tujega porekla, se že več desetletij pridelujejo tudi v Sloveniji in so že prilagojena našemu okolju. Avtohtone in tradicionalne, udomačene sorte zelenjave radi gojimo tudi zato, ker so hvaležne in manj občutljive. Primerne so za vrtičkarje začetnike in nepogrešljive v ekološkem, biodinamičnem in permakulturnem načinu pridelave hrane. Seznam avtohtonih in tradicionalnih sort semen je objavljen tudi v Programu razvoju podeželja na tej povezavi.

Predlagamo, da preberete celotni članek “Naša Super hrana – Domača semena” na tej povezavi.

V kolikor imate stara semena za katera menite, da so avtohtona in bi želeli, da se ohranijo za prihodnje rodove lahko DOMAČA SEMENA pošljete na KIS – Kmetijski inštitut Slovenije (https://www.kis.si/), kjer ga bodo preučil shranili in žlahtnili.

Priložiti je potrebno izpolnjen obrazec, ki ga najdete spodaj. Za več info pa nas lahko kontaktirate tudi na ekoci.si@gmail.com.

Obrazec v PDF obliki:

Obrazec v Wordovi obliki:

Ekipa Ekoci –  eko civilna iniciativa Slovenije, Združenje za trajnostno prihodnost sodelujemo v edinstveni operaciji, kjer bomo vzpostavili Svetovalni center za spodbujanje sonaravnega vrtnarjenja in aktivirali prebivalce Spodnje Savinjske doline k prilagajanju na spremenjene, zdravstvene, gospodarske in okoljske spremembe s povečanje samooskrbe s  sonaravno pridelano hrano za se dni v letu.

Zaradi posledic epidemije virusa COVID-19 se bo povečalo število brezposelnih oseb zato je v tem obdobju samooskrba z sonaravno pridelano hrano ključnega pomena na ravni gospodinjstva, lokalne skupnosti in širše. Z vzpostavitvijo infrastrukture bomo zagotovili prenos znanja iz teorije v prakso za vse zainteresirane prebivalce s področja SSD. Z inovativnim pristopom bomo omogočili samooskrbo s sadikami in lokalno pridelano hrano od sadike do pridelka. V celotnem procesu bo v ospredju prilagoditev na podnebne spremembe in učinkovita uporaba naravnih virov.

Z operacijo bomo prispevali k zmanjšanju izpusta toplogrednih plinov, k učinkovitejšemu ravnanju z naravnimi viri, k povečanju samooskrbe, k boljši dostopnosti do lokalno pridelane hrane, k boljšemu poznavanju podnebnih sprememb, h krepitvi pozitivnega odnosa do narave in skupnosti. Poleg tega z operacijo ustvarjamo možnosti za nove zelene zaposlitve in prispevamo k povečanju vključevanja ranljivih skupin.

Ozaveščanje prebivalcev Spodnje savinjske doline o vplivih podnebnih sprememb in o pomenu lokalno pridelane hrane v spremenjenih zdravstvenih in gospodarskih razmerah bomo aktivirali  prebivalce k povečanju samooskrbe na ravni gospodinjstva in lokalne skupnosti in k sprejemanju okolju prijaznih odločitev. Udeležencem in zainteresirani javnosti z edinstvenim prenosom znanja omogoča lažje preživetje in možnost dolgoročno poskrbeti zase in za okolje.

Operacija Strategije lokalnega razvoja na območju LAS SSD iz Evropskega sklada za regionalni razvoj  že poteka v Sadiki Vransko, izvedene so bile že prve aktivnosti. Več o projektu lahko izveste  v prispevku Savinjska TV: Na Vranskem stekel projekt Svetovalni center za spodbujanje sonaravnega vrtnarjenja – YouTube

in v prispevkih: NOVO: SVETOVALNI CENTER ZA SPODBUJANJE SONARAVNEGA VRTNARJENJA NA VRANSKEM | Občina Vransko | MojaObčina.si (mojaobcina.si)

in https://www.mojaobcina.si/vransko/novice/najbolj-kakovostna-hrana-je-hrana-lokalnega-izvora.html?fbclid=IwAR3eRF4YZKBi7efE2hEuW8jj1GJg57ojoOuvD3LSZj30BgVNn51IdJZ2pbw

ter na Fb strani:  Svetovalni center za spodbujanje sonaravnega vrtnarjenja | Facebook

Ekoci: Ekoci Ekološka civilna iniciativa | Facebook

Oskrbimo Slovenijo Štafeta semen : Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen | Facebook

Svetovalni center za spodbujanje sonaravnega vrtnarjenja Vransko. OSKRBA S SONARAVNO PRIDELANO HRANO DIREKTNO IZ RASTLINJAKA Spoštujmo domačo sonaravno pridelano hrano 365 dni na leto. Da hrana vsebuje poleg fizikalnih vsebnosti tudi energijski in vitalni potencial, je pomembno, da jo zaužijete v čim krajšem možnem času, potem ko je plod ali rastlina nehala rasti – ko jo odtrgate ali odrežete. Svetovalni center za spodbujanje sonaravnega vrtnarjenja na Vranskem ponuja edinstveno priložnost, da se oskrbite s sonaravno pridelano zelenjavo, ki je zrasla v naših rastlinjakih in na našem vrtu. Poleg jagod, paprike, paradižnika ponujamo tudi solato, ki raste v lončkih in zato ostaja dalj časa sveža. V ponudbi imamo tudi sonaravno pridelane sadike, iz katerih boste lahko sami vzgojili zelenjavo in tako postali samooskrbni.

Filmček najdete na https://www.facebook.com/195376649880/videos/1542821072746334.

PROJEKT: VKLJUČEVANJE RANLJIVIH SKUPIN V PROSTOVOLJSKE AKTIVNOSTI MEDGENERACIJSKEGA CENTRA PREBOLD

Ekipa Ekoci – eko civilna iniciativa  Slovenije z veseljem sodeluje v projektu,  kjer prispeva z svojimi večletnimi izkušnjam implementacije   samooksrbe v prakso in ozaveščanja  ter organizacijo aktivnosti za trajnostno prihodnosti. Cilj projekta v Občini Prebold je ozaveščanje različnih ciljnih skupin prebivalcev pomenu samooskrbe, sonaravno pridelave hrane, trajnostni prihodnosti in aktiviranju posameznika,  kaj lahko  za svojo prihodnost in varovanje okolje naredi sam in v sodelovanju z drugimi s tem, da izvede  aktivnosti, ki bodo pomagale  posamezniku na nivoju družine, lokalne skupnosti in širše, soustvarjale blagostanje družbe ter varovale okolje za sedanje in prihodnje rodove.

Ozaveščanje in aktiviranje prebivalcev bo izvedeno z izvedbo delavnic za različne ciljne skupine prebivalcev: otrokom, šolarjem in ranljivim skupinam ter splošni javnosti, ki podpirajo realizacijo zastavljenih ciljev kot so navedeni v projektu. Seznam delavnic je združen v treh programih, ki bodo dosegli aktiviranje in razmislek vseh generacij, kaj lahko naredimo sami za samooskrbo in trajnostno prihodnost ter da bodo prebivalci Spodnje Savinjske doline pri vsakodnevnih dejavnostih na vseh področjih upoštevali dejstvo, da morajo sami poskrbeti z načinom življenja za čisto okolje in narav.

Več info o projektu na povezavi: Vključevanje ranljivih skupin v prostovoljske aktivnosti Medgeneracijskega centra Prebold – Občina Prebold

Predviden cilj projekta za katerega je bil zadolžen partner Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, združenje za trajnostno prihodnost  je bil v prvi fazi  usposobiti najmanj 3 prostovoljce za Ambasadorje trajnosti  – cilj je bil presežen za več kot 3x saj je bilo usposobljenih kar 10 prostovoljcev. Veseli smo, da bodo Ambasadorji trajnosti s pridobljenim znanjem in opolnomočenjem znali aktivnosti za povečanje samooskrbe in skrb za okolje prenašati na otroke v vrctu in šoli Prebold ter na prebivalce spodnje savinjske ke doline ter jih navduševali  s svojim znanjem, etutiziazmom in načinom življenja za trajnostno prihodnost. Preko medijev je bila posredovanja tudi informacija preko Savinjska TV.

Linki: https://www.facebook.com/195376649880/videos/163786269242058 in  https://www.facebook.com/195376649880/videos/1090335095043838

Utrinki iz delavnic:

Ekipa Ekoci –  eko civilna iniciativa  iniciativa Slovenije z veseljem sodeluje v projektu , saj je priložnost za življenje na malih kmetijah in za povečanje prehranske samooskrbe s sonaravnim  kmetovanjem  in priložnost za  implementacijo  naprednih znanja za nepredvidljive  zdravstvene gospodarske in podnebne razmere v prihodnosti. Sodelovanje petih kmetij in strokovnjakov v praksi že daje rešitve za  uresničevanje vizijo kmetom, ki so zavezani k čim bolj sonaravni pridelavi in iščejo rešitve in znanja, kako jih implementirati v prakso. V projektu je poudarek na umnem gospodarjenju z naravnimi viri, učinkoviti dostopnosti do dela in znanja ter posledično vzpostavitvi odporne in konkurenčne pridelave in predelave hrane. S tem se bo na kmetijah uredila stabilnost dohodka. Tak pristop tudi spodbuja generacijsko prenovo na kmetijah. Projekt zaznamuje dober prenos praks in znanja vsem, ki jih potrebujejo – z uvedbo ‘mentorskih kmetij’ ter prikazom na sejmih, s prikazom na kmetijah in s predavanji prek sodelujočih partnerjev ter objavami na spletni podstrani IHPS, facebooku, radiu, televiziji in člankih v strokovnih in poljudnih publikacijah.

V projektu bodo z različnimi metodami (ekološka in biodinamična pridelava, uvajanje pridelovanja medovitih zelišč) prikazani poudarki na dodajanju vrednosti pridelavi zelišč in alternativnih poljščin in s tem krepitev biotske pestrosti ter pestrosti kolobarja na slovenskih njivah. Poudarek bo tudi na ohranjanju visokodebelnih sadovnjakov in dodajanju dodane vrednosti na področju sadjarstva, dobrobiti živali, ohranjanju pasme krškopoljskega prašiča in čebele kranjske sivke, sonaravnem načinu kmetovanja (ekološki, biodinamičen, permakulturni, povezana s tradicionalnimi znanji …) ter vključevanju mladih na kmetijskem gospodarstvu, ki bodo sodelovali in se v prihodnosti morda navdušili za prevzem kmetije. Več o projektu lahko preberete na povezavi: Pilotni projekt: EKOMALE – Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (ihps.si)

Ekipa Ekoci si prizadeva v prekasti za čimbolj ozaveščenost in prenosa znanj za čim več ljudi. Testni posevki  na  sejmu Agra in prikaz dobrih praks,  ki si ga je ogledalo več tisoč ljudi in tudi ekipa Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano z Ministrom  Jožetom Podgoršek. Dobra znanja bo ponesla v Srbijo tudi ekipa , ki ji je gostila ekipa Razvojna agencija Savinja  z Stojanom Praprotnik  in dajejo zagon projektu, da se čim več dobrih znanj čimprej prenese v prakso. Naš doprinos si lahko ogledate na povezavi: 

Ekipa Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije z zadovoljstvom sodeluje v edinstvenem projektu, kjer se  implementiramo napredna znanja ekosistemskih rešitev, ki so v tujini že dokaj poznana pri nas pa se vse bolj omenjajo kot način prilagajanja podnebnim spremembam. Z ekosistemskimi pristopi, ki vključujejo varčno  rabo naravnih virov in prilagoditve na omejene pogoje  so upoštevana  nova znanja in izkušnje ter tudi tradicija in inovacije s področja trajnostnih oblik kmetovanja in prilagoditev kmetovanja glede na geografsko lego in resurse posameznega območja, kmetije, pridelovalca…Kmetije  potrebujejo  konkretne rešitve  kako izboljšati pridelavo zelišč na kmetiji, in pri tem zmanjšati vhodne stroške pridelave in kako pridelovati v sozvočju z uvajanjem novih tehnologij in pridelave določenih zelišč bodo kmetje na svojih kmetijah izboljšali lastnosti tal in s tem tudi zmanjšali potrebe po vodi oz. namakanju. Uvajanje novih vrst zelišč na kmetijah in njihova pridelava predstavlja velik tržni potencial v Sloveniji ter povečanje samooskrbe ne samo za gospodinjsko samooskrbo ampak tudi za javne zavode, šole, bolnišnice  s kvalitetnimi čaji. Več o projektu lahko preberete na povezavi:  

Pilotni projekt: ZELPOD – Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (ihps.si)

Ekoci smo si prizadevali, da čim več dobrih znanj prenesemo iz teorije v prasko. Naš doprinos je viden iz Poročila o desiminaciji.

Ekipa  Ekoci – eko civilna iniciativa združenje za trajnostno prihodnost je ponosna,  da sodeluje v edinstvenem projektu LIFE BIOTHOP.  Hmelj  je rastlina, ki Savinjsko dolino zaznamuje že skozi stoletja. Njeno mogočna struktura – raste  kot ovijalka  na 7 m plastični  vrvici, ki ji je za oporo in je pripeta na žičnico;  daje pečat tako pokrajini tako hmeljarjem, ki s svojo pridelavo hmelja potem,  ko iz rastline hmelja  poberejo kobule hmelja –  se uvrstijo na častitljivo 5 mesto v pridelavi hmelja na svetu.

Po obiranju hmelja pa postanejo kot odpadek njegova stebla,  ki lahko skupaj z plastično vrvico, ki mu pomaga v času rasti postanejo velik okoljski problem, saj takšna plastika razpada 450 let zato je  bilo potrebno najti rešitev kako to biomaso koristno uporabiti..

Biomasa hmeljarskih rastlin po spravilu se lahko uporablja kot glavna sestavina kompostacije in se nato uporablja kot naravno gnojilo ali material za proizvodnjo biorazgradljivih proizvodov (bio – kompositi, sajenje loncev in embalažnih pladnjev). Zato je mogoče kmetijske odpadke drastično zmanjšati, povečati pa se lahko tudi gospodarstvo prodanih agro-odpadkov bioplastičnim proizvajalcem. Več info o projektu je na povezavi: Projekt LIFE BioTHOP (life-biothop.eu)

Več informacij o doprinosu ekipe Ekoci v projektu Life BIOthop:

Veseli smo, da kot partner v projektu sodelujemo tudi Ekoci –EKO civilna iniciativa Slovenije, Združenje za trajnostno prihodnost

Vse informacije o projektu so opisane na povezavi:  https://prebold.si/obcina/projekti/evropski-kmetijski-sklad-za-razvoj-podezelja/vkljucevanje-ranljivih-skupin-v-prostovoljske-aktivnosti-medgeneracijskega-centra-prebold/

Z veseljem vam sporočamo, da se  v Občini Prebold izvaja zanimiv projekt.  Cilj projekta  je ozaveščanje različnih ciljnih skupin prebivalcev pomenu samooskrbe, sonaravno pridelave hrane, trajnostni prihodnosti in aktiviranju posameznika,  kaj lahko  za svojo prihodnost in varovanje okolje naredi sam in v sodelovanju z drugimi s tem , da izvede  aktivnosti , ki  bodo  pomagale  posamezniku  na nivoju družine, lokalne skupnosti in širše, soustvarjale  blagostanje družbe ter varovale okolje  za sedanje in prihodnje rodove.

Ozaveščanje in aktiviranje prebivalcev bo izvedeno z izvedbo delavnic za različne ciljne skupine prebivalcev: otrokom, šolarjem in ranljivem skupinam  ter splošni javnosti , ki podpirajo  realizacijo zastavljenih ciljev kot so navedeni v projektu.  Seznam delavnic  je združen v treh programih,  ki bodo dosegli aktiviranje in razmislek vseh generacij kaj lahko naredimo sami za samooskrbo in trajnostno prihodnost  ter da bodo prebivalci Spodnje Savinjske doline pri vsakodnevnih dejavnostih na vseh področjih upoštevali dejstvo, da morajo sami poskrbeti z načinom življenja za čisto okolje in naravo.

Predstavitev projekta:

Partnerji v projektu: Občina Prebold, Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, Združenje za trajnostno prihodnost, Savinjska televizija – Studio Forma, Samo Sadnik s.p.

Cilji projekta Z operacijo doseči, da bodo prebivalci Spodnje Savinjske doline pri vsakodnevnih dejavnostih na vseh področjih upoštevali dejstvo, da morajo sami poskrbeti z načinom življenja za čisto okolje in naravo.

Glavne aktivnosti:

– obnova prostora za izvajanje aktivnosti programa,

– ena nova zaposlitev,

– usposobiti 3 prostovoljce animatorjev (mladi do 30 let, starejši od 50 let, ženske, osebe brez izobrazbe, tudi z nižjo izobrazbo, in druge ranljive skupine) za varovanje okolja in ohranjanje narave, ki bodo mlade v vrtcih in osnovnih šolah ter ostale prebivalce v okviru delavnic za ozaveščanje ohranjanja čistega okolja in narave spodbujali k temu;

– delavnice o ohranjanju narave in okolja v vrtcih in osnovnih šolah;

– delavnice o ohranjanju narave in okolja v MCP;

– predstavitve aktivnosti na Savinjski televiziji.

Pričakovani učinki operacije: obnova dodatnega prostora;- 1 novo delovno mesto; spremenjen način življenja; večja ozaveščenost prebivalcev; bolj kakovostno življenje; družbena povezanost; medgeneracijska solidarnost; vključevanje ranljivih skupin v družbo; možnost zaposlitev ranljivih skupin; krepitev sodelovanja z institucionalnim okoljem.

Ciljne skupine: mladi do 30 let, starejši od 50 let, ženske, osebe z nižjo izobrazbo in druge ranljive skupine; vrtčevski otroci in osnovnošolci; ostali prebivalci lokalne skupnosti v SSD.

Kazalniki: obnovljen dodatni prostor za izvajanje delavnic MCP;1 novo delovno mesto;  izdelan program za predstavitev na delavnicah in predavanjih za otroke v vrtcih, osnovnih šolah in ostale prebivalce SSD; izdelan program za usposabljanje prostovoljcev animatorjev za varovanje okolja in ohranjanje narave; usposobljeni najmanj 3 prostovoljce animatorje za varovanje okolja in ohranjanje narave; število izvedenih delavnic in predavanj v vrtcih, osnovnih šolah in MCP; vzpostavljena partnerstva z organizacijami, ki delujejo na področju varovanja okolja in ohranjanja narave; izdelana interna Strategija (priporočilo) varovanja okolja in ohranjanja narave v SSD; izdelan Katalog veščin in znanj prostovoljcev za varovanje okolja in ohranjanje narave; postavitev spletne in facebook strani za aktualno seznanjanje prebivalcev o novostih z naravovarstvenega področja.

PROJEKT VRS PA MCP

Vključevanje ranljivih skupin v prostovoljske aktivnosti Medgeneracijskega centra Prebold

Koncept vseh delavnic je namenjen posamezni ciljni skupini, ki podpirajo realizacijo zastavljenih ciljev kot so navedeni v projektu. Seznam delavnic je združen v treh programih, katerih cilj je, da bodo prebivalci Spodnje Savinjske doline pri vsakodnevnih dejavnostih na vseh področjih upoštevali dejstvo, da morajo sami poskrbeti z načinom življenja za čisto okolje in naravo.

1. Prvi program zasleduje opisane cilje, navedene v projektu: »ozaveščanje mladih na delavnicah v vrtcih in osnovnih šolah«. Vsebuje seznam delavnic, ki so namenjeni skupinam otrokom v vrtcu, k obisku bodo povabljeni tudi otroci, ki niso vključeni v vrtce.
2. Drugi program vsebuje seznam delavnic, ki so namenjene otrokom v osnovni šoli, k delu v praksi bodo povabljeni tudi oskrbovanci v DSO Prebold in druge ranljive skupine.
3. Tretji program pa vsebuje seznam delavnic, ki so namenjene različnim ranljivim ciljnim skupinam in širši javnosti v občinah Prebold, Žalec, Vransko, Polzela in Braslovče.

Vsem delavnicam v šolah in vrtcih je skupno izhodišče: spoznavanje trajnostnih in okoljskih tematik, povezanih tudi s praznovanji svetovnega dneva čebel, biodiverzitete, okolja, hrane in drugih praznikov ter pomena samooskrbe, sodelovanja in povezovanja v lokalni skupnosti in širše. Poudarek je na aktiviranju posameznika, kar bo doseženo z delom v manjših skupinah in skozi izkušnje sejanja semen tudi sodelovanja in povezovanja. Seznam delavnic za ranljive skupine in širšo aktivnosti odraslih je zasnovan kot spoznavanje aktivnosti in načinov, kako lahko posameznik poskrbi lažje za svojo družino in za prihodnost ter se poveže v lokalno skupnost in hkrati varuje okolje s trajnostnim pristopom.

Predvideno je zajeti čim več ljudi, delo na posamezni delavnici pa bo v praktičnem delu potekalo v manjših skupinah, za kar je potrebno tudi več izvajalcev. Predvidoma bomo na tak način dosegli, da bo čim več ljudi vključilo v vsakdanje življenje trajnostni pristop k življenju, delu in varovanju okolja ter se aktiviralo na trgu dela ter v lokalni skupnosti v povezavi z zelenim trajnostnim podjetništvom.