Iz članka Nedeljski dnevnik, Meta Černoga: » Štafeta semen poteka in udeležencem je uspelo zbrati, posejati in izmenjati veliko vrst semen za sonaravno pridelavo hrane Vsak lahko sodeluje v vse slovenskem gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen za leto 2023. . Dokumentacijo za prijavo najdete na povezavi: https://ekoci.si/…/zelite-tudi-vi-sodelovati-v…/ in poglejte povabilo za sodelovanje https://ekoci.si/…/povabilo-k-sodelovanju-pri…/
Iz članka:« Povprašajmo dedke in babice kako so čuvali semena in kako so nekdaj pridelali hrano brez kemije in bili samooskrbni. To je moto letošnjega gibanja Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, ki pod okriljem civilne iniciative Ekoci eko Slovenije skupaj s somišljeniki že deseto leto organizira izmenjavo in sejanje semen in si ves čas prizadeva za ohranjanje avtohtonih semen, samooskrbo, sonaravno pridelavo hrane in trajnostno prihodnost.
»Živimo v nepredvidljivih časih gospodarskih, geopolitičnih in podnebnih sprememb, ki kažejo tudi na predvidljive težave pri zagotavljanju hrane. Živimo v čudoviti deželi, kjer bi lahko zraslo veliko več, kot pridelamo zdaj. Nekoč so to naši predniki že znali. Vse več ozaveščenih ljudi se sicer zaveda pomembnosti samooskrbe, vendar za varno prihodnost to ne bo dovolj, saj je na svetu že več kot milijarda lačnih ljudi. Ali bomo tudi kmalu mi med njimi če ne bomo kmalu zavihali rokave?« se sprašuje Irena Rotar, predsednica civilne iniciative.
Zato poudarja, da je zdaj čas, da v okviru možnosti tudi sami poskrbimo za prehransko varnost. »V Sloveniji imamo samo 800 kvadratnih metrov kmetijskih površin na prebivalca. Zaradi gradnje in širjenja infrastrukture vsak dan izgubimo 5 hektarov zemlje, izgubili smo že 80 odstotkov avtohtonih semen, zato vsako posajeno seme šteje. Da ne bomo lačni ne mi, ne prihodnji rodovi. In da bomo ohranili naš košček raja našo Slovenijo zeleno in trajnostno. Vendar nam brez pomoči in znanja starejših ne bo uspelo,« je prepričana in dodaja, da je treba v prizadevanje za samooskrbo vključiti tudi otroke, javne ustanove, občine, strokovnjake, nevladne organizacije in gospodarske družbe. Le tako bomo poskrbeli za lokalno samooskrbo zdajšnjega in prihodnjih rodov.
Naše babice so vedele katera semena so najboljša in kako jih hraniti. In nevesta je v poročno balo dobila tudi najboljša semena za doto. Njena dolžnost je bila ohranjati semena in jih izmenjavati, saj je to pomenilo nadaljnjo ohranitev in naravno žlahtnjenje sorte semena. Vsa ta semena so zrasla brez umetnih gnojil in kemičnih škropiv, ki sedaj poleg uničevanja zeli bistveno vplivajo na poslabšanje tal, podtalnice in škodujejo okolju, živalim in ljudem. Dedki so vedeli, da je potrebno njive orati tako, da se med posameznimi delom njive naredi jarek – mulda, ogon, v katerem se zbira voda ob nalivih, da ni njiva premokra, in da se tak jarek naredi okrog njive ter da se takšen jarek zastre kadar želimo zadržati vodo da se dvigne podtalnica.
Sedaj so vse njive ravne zaradi velikih in dragih traktorjev, ki potrebujejo ravno ploskev, našteva sogovornica.
Zato meni in apelira na starejše, ki so zakladnica znanja in izkušenj, pomembnih tudi za prihodnost, da sodelujejo pri Štafeti semen, akciji, ki jo pripravljajo že deseto leto zapored. V Izmenjavalnici semen, dobrin in znanja ter cepičev starih sadnih sort, ki jih organizira Ekoci – v gibanju Oskrbimo Slovenijo Štafeto semen, gre le za izmenjavo semen s preverjenimi pridelovalci, ki jih ne pridelujejo za industrijske potrebe. Tu gre za ljubiteljske vrtičkarske semenarje, ki pridelujejo seme zase in imajo kakšno prgišče semen več, ki ga lahko prinesejo na Izmenjevalnico. Semena so pridelana večinoma na biodinamičen način v okviru društva Ajda ter cepičev starih sadnih sort z sadjarjem Slavkom Turšičem iz Sadjarskega društva Borovnica. Tu se najdejo tudi stare sorte, ki niso vpisane na sortno listo, ampak jih ljudje hranijo iz roda v rod, kot so stare sorte koruze, zelene solate kot je hrastov list, ognjiči, bob, kamilice, buče, pšenica enozrnica, razne stare sorte fižolov, ajde, stare sorte, zelenjave…
Kot pravi Irena Rotar so v preteklosti na ta način našli veliko sort semen, ki jih še imajo naši ljudje na podeželju in so nova avtohtona in tradicionalna semena podarili tudi genski banki Kis, vendar se ti takrat niso dovolj potrudili, da bi razmnožili seme. »Delujejo le v skladu z zakonodajo in zapletenimi postopki – če semena ne vloži uradni pridelovalec semena, vzdrževalec sorte, ga ne uvrstijo v postopek za preučevanje semena in tako seme ne pride do postopka za vpis na sortno listo semena. Zato je sedaj izmenjevalnica organizirana tako, da bodo prava semena v rokah ljudi kot narodno bogastvo in vedno znova posejana, da bodo rasla in dajala vedno nove plodove – ne glede na to, ali so ali niso vpisana v sezname. Ljudje jih pridelajo in hranijo iz roda v rod in izmenjujejo med seboj, kot so to počeli naši predniki na podeželju že od nekdaj in je to del tradicije,« pravi Rotarjeva, ki upa, da se bo morda med temi pridelovalci našel kdo, ki bo šel preko zahtevnih postopkov in prideloval avtohtona semena za trg, pri čemer mu lahko pomagajo, saj imamo v Sloveniji tudi semenarsko hišo Amarant, za katero semena prideluje že 20 pridelovalcev. Prav tako pa, kot pravi, Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, obljublja, da bo temu področju in semenarstvu na splošno namenilo večjo pozornost v prihodnosti.
Tudi če smo zelo napredni in bomo imeli vse digitalizirano, pametne hiše in vse na računalniku, bo v primeru naravnih nesreč ali daljše prekinitve dobave električne energije največ štelo to, kar bomo imeli sami na vrtu ali v shrambi, kar bomo znali narediti sami. »Naši dedki in babice še imajo znanja, ki bi jih sedanji in prihodnji rodovi nujno potrebovali – kako poskrbeti za energijo, kdaj sekati drevesa za drva, da bodo najboljša, da bodo dobro gorela in ne bodo onesnaževala zraka. Naše babice so tudi vedele, kako hraniti živila brez hladilnika. In znanja o tem nam bodo še kako prav prišla v času, ko se vse glasneje govori o prekinitvi dobav električne energije in tudi vse dražje elektrike,« je prepričana Rotarjeva in vabi vse, da se akciji Štefeta semen tudi pridružijo.
Moderna kmetijska politika terja pri intenzivnem kmetovanju od kmeta vedno nove naložbe: kmetijske stroje, vsako leto novo kupovanje hibridnih semen, saj drugo ali tretje leto iz njih skoraj nič več ne zraste. Če želi kmet dosegli tako visoke pridelke, kot piše na etiketi semena, mora kupovati še fitofarmacevtska sredstva in mineralna gnojila, kar pa močno povečuje vhodne stroške, zato se nekaterim kmetom, ki imajo manjše kmetije, ne splača več kmetovati intenzivno in se morajo čim prej preusmeriti v sonaravno kmetovanje. Rotarjeva opaža, da je čedalje več ljudi, ki se zavedajo pomena hrane, ki je pridelana sonaravno, ekološko, biodinamično, permakulturno.
»Tudi uradne ugotovitve so že znane in kažejo, da je hrana, ki jo kupimo v trgovinah, sicer zelo lepa, a je pridelana na način hidroponike – v zaprtih prostorih ali rastlinjakih brez zemlje, kar pomeni, da rastline rastejo na vodi. Takšne rastline ne vsebuje toliko hranilnih snovi in mineralov, kot hrana, ki je zrasla v zemlji in je pridelana na sonaraven način. Da ne bomo lačni ne mi, ne prihodnji rodovi. In da bomo ohranili naš košček raja našo Slovenijo zeleno in trajnostno.«
Vsi, ki se bodo odločili za sodelovanje v gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen morajo izpolniti spletno prijavnico do 31. decembra. To so lahko otroci, vrtci, šole, posamezniki ali društva. Sodelujejo lahko tako, da sejejo semena, sadijo, pridelujejo ter izmenjujejo avtohtona semena in sadike kulturnih rastlin, sadnih vrst, medovitih in zdravilnih rastlin, izdelujejo in sejejo semenske kroglice ter pridelujejo sonaravno ter se prijavijo kot sodelujoči v Pozitivni točki Štafeta semen. Sodelovanje v gibanju je brezplačno. Vsi ki bi želeli sodelovati lahko najdejo prijavnice na spletni strani www.ekoci.si ali pišejo na naslov Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, za gibanje Oskrbimo Slovenijo -Štafeta semen. Ul. Savinjske čete 4, 3310 Žalec. V dopis pa napišejo tudi na kakšen način želijo sodelovati – ali imajo kakšno staro seme, ali želijo pokazati dobro prakso na svojih kmetijah ali podati svoja dragocena znanja za kakšen intervju ali v bližnjem v vrtcu ali šoli.
Foto: Slavko Turšič Sadjarsko društvo Borovnica sodeluje na Izmenjevalnici cepičev starih sadnih vrst.
