1. 2002/55/ES, 2002/56/ES, 2002/57/ES, 2008/72/ES in 2008/90/ES (uredba o rastlinskem razmnoževalnem materialu), številka dokumenta: 54913-48/2023/4, datum dokumenta: 09.11.2023, objavljenim na portalu DS in
2. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pridelavi in trženju gozdnega reprodukcijskega materiala, spremembi uredb (EU) 2016/2031 in 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 1999/105/ES (uredba o gozdnem reprodukcijskem materialu), številka dokumenta: 54913-49/2023/4, datum dokumenta: 09.11.2023, objavljenim na portalu DS.

Po podrobnem pregledu dokumentov ocenjujemo, da določena stališča predstavljajo veliko tveganje za našo trenutno in bodočo samooskrbo, slovensko suverenost in neodvisnost. Ekoci s somišljeniki in sodelujočimi strokovnjaki predlagamo, da se začasno umakne obravnava teh dokumentov iz dnevnega reda in se pred tem opravi širša javna razprava, saj bodo sprejeta stališča bistveno vplivala na sedanje in prihodnje generacije na prehransko varnost in na biodiverziteto.  Z namenom zagotovitve ustreznosti predlogov EU predlagamo dodatne študije in celosten razmislek, kaj ta dokument pomeni tudi na strateško prehransko varnost države. Slovenija naj sledi dobri praksi Avstrije in Madžarske, ki omenjenih dokumentov niso podprle. Sledi naj ugotovitvam in analizam iz Francije glede rastlin pridobljenih z  novimi genomskimi  tehnikami.

Sprejetje teh dokumentov bi postavila odločevalce v nepošten položaj, če bi sprejeli ta stališče, saj so celo že sami pripravljalci dokumentov navedli: »O napovedi Komisije naj bi posodobitev zakonodaje s področja RRM prispevala k ciljem Evropskega zelenega dogovora, konkretneje Strategije od vil do vilic in Strategije o biotski raznovrstnosti. Konkretnega vpliva v tej fazi ni mogoče oceniti, zato bo Komisija za potrebe spremljanja in ocenjevanja napredka pri doseganju ciljev tega predloga ter njegovih gospodarskih, okoljskih in družbenih vplivov.«

Torej bi RS podala najprej stališča brez ocen in raziskav in brez širše javne razprave. Predlagamo nujne dopolnitve, ki bi v primeru, da se dopolnitve ne sprejmejo, to imelo ogromne posledice na zaščito avtohtonih semen, prehranske varnosti in biodiverzitete, ter vplivov na okolje, naravo in ljudi pa tudi na zdravstveno, gospodarsko, okoljsko in ekonomsko prihodnost v Sloveniji. Dokumentacijo je potrebno dopolniti s študijami kaj pomeni implementacija določil za zdravje ljudi, živali in okolja. Trenutni dokument tega vidika sploh ne obravnava.

V kolikor bi se vsa določila, navedena v dokumentih, realizirala v praksi, pa je ogrožena suverenost prebivalcev Slovenije, saj bo prehranska varnost odvisna od patentiranih semen, od plačevanja licenc korporacijam in opredeljena ni zaščita slovenskega genskega materiala. Kmetom bo onemogočena setev lastnih semen kmetom in izmenjave med kmeti, kar je del tradicije v naši deželi že stoletja.

Predlagamo, da se dokumentacija dopolni z neodvisnimi študijami, kaj pomeni implementacija določil za zdravje ljudi, živali in okolja. Ker je potreben daljši poizkusni čas vpliva na ljudi, živali in naravo, predlagamo, upoštevajo naši predlogi, preden se gensko

modificirana tehnologija dejansko uporabi v praksi.

Sprejetje dokumentov in potrditve pripravljenih stališč RS Slovenije brez ustreznih študij, ki bi dajala kredibilnost odločanju in brez poznavanja mnenja državljanov, ki bo imelo v vsakem primeru dolgotrajne posledice, bi bilo neodgovorno. Sprašujemo se, ali si predlagatelji in odločevalci v primeru sprejetja teh dokumentov upajo zastaviti osebno premoženje za povrnitev škode okolju naravi in ljudem, če bi šlo kaj narobe zaradi sprejetih odločitev.

Torej ne vemo, kaj točno bo prinesla Uredba in dokler tega ne vemo, suverenosti pri odločanju o tako pomembnih vprašanjih nikakor ne smemo predati tujim inštitucijam Predlagamo dodatne študije in celosten razmislek, kaj ta dokument pomeni tudi na strateško prehransko varnost države. Predlagamo, da Slovenija sledi dobri praksi Avstrije in Madžarske, ki omenjenih dokumentov niso podprle. In sledi ugotovi  in analizam iz Francije glede pomislekov gensko modificiranih rastlin.   Predlagamo pa tudi  nujne dopolnitve, brez katerih bi nastale ogromne posledice na zaščito semen, prehranske varnosti in biodiverzitete. Hkrati bi tvegali nevarne vplive na okolje, naravo in ljudi  pa tudi na zdravstveno, gospodarsko, okoljsko in ekonomsko prihodnost v Sloveniji.

Celoten dokument:

Za prihodnost vsako pozitivno dejanje šteje. Soustvarjajmo jo odgovorno za sedanje in prihodnje rodove.

S spoštovanjem,

za sodelujoče strokovnjake in pripravljavce pobud

Irena Rotar

Predsednica Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, združenje za trajnostno prihodnost

• Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, združenje za trajnostno prihodnost
• Gibanje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen
• Društvo Ognjič
• Gibanje Rajski vrt obilja za vse
• Številni somišljeniki

V vednost:

• Parlamentarni odbor za zunanje zadeve
• Parlamentarni odbor za kmetijstvo
• Državni zbor
• Državni svet
• Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
• Kabinet Predsednika vlade
• Urad Predsednice Republike Slovenije

Pobuda za ureditev sledljivosti in označevanja porekla kmetijskih pridelkov in živil iz katerih se pripravljajo obroki v javnih ustanovah, kjer se prehranjujejo najbolj ranljive skupine prebivalcev, zlasti otroci in mladostniki je bila poslana na naslove odločevalcev na naslov predsednika Vlade dr. Roberta Goloba in na predsednico Vlade RS Natašo Pirc Musar ter pristojna ministrstva.

Sopodpisniki pobude smo v imenu sodelujočih nevladnih organizacij in gibanj tudi Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, Združenje za trajnostno prihodnost, poleg stanovskih organizacij Zadružne zveze Slovenije, Kmetijsko gopsodartske zbornice Slovenije, Čebelarske zveze Slovenije, Sindikata kmetov Slovenije, Zveze kmetic Slovenije in Zveze podeželske mladine Slovenije.

Ali se tudi vi strinjate s pobudo?

Stanovske organizacije čebelarjev, kmetov in zadrug vas z »Recepti z okusi Slovenije« vabimo, da podprete našo pobudo za obeleževanje tedna slovenske hrane.

Ljubljana, 7. novembra 2023 – Z željo spodbuditi odgovorno prehransko verigo od njive do krožnika smo stanovske organizacije čebelarjev, kmetov in njihovih zadrug pred letom dni, 16. 11. 2022, na Vlado Republike Slovenije naslovile pobudo, da dan slovenske hrane preraste v teden slovenske hrane. Posameznike, ustanove in medije z brošuro Teden slovenske hrane vabimo, da našo pobudo podprete. V tednu, ko obeležujemo dan slovenske hrane (13.−19. november 2023), vas z »Recepti z okusi Slovenije« spodbujamo, da tradicionalne slovenske jedi iz lokalnih sestavin s ponosom umestite v osrčje jedilnikov – tako v javnih ustanovah, gostinskih obratih kot v toplini vašega doma. Naj vsak grižljaj odseva bogastvo in raznolikost slovenskih polj in vrtov, travnikov, pašnikov, trajnih nasadov ter gozdov. Ker lahko samo s skupnim sodelovanjem krepimo slovensko podeželje in gospodarstvo, ohranjamo slikovito krajino in biotsko raznovrstnost ter zidamo zdravo prihodnost vseh nas.

Tradicionalni slovenski zajtrk in dan slovenske hrane sta v več kot desetletju obeleževanja presegla pričakovanja sodelujočih. Z željo spodbuditi odgovorno prehransko verigo od njive do krožnika smo stanovske organizacije čebelarjev, kmetov in zadrug pred letom dni na Vlado Republike Slovenije naslovile pobudo, da dan slovenske hrane preraste v teden slovenske hrane. Potekal bi vsak tretji teden v novembru, z vrhuncem v petek, ko bi utečeno obeleževali Tradicionalni slovenski zajtrk. V tednu slovenske hrane bi vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, socialnovarstvene in druge javne ustanove na svoje jedilnike uvrstile lokalne pridelke, jedi iz lokalno pridelanih sestavin ter živila slovenskega porekla. S spremljajočimi aktivnostmi bi v javnih ustanovah in gospodinjstvih spodbujali izbiro pridelkov in živil slovenskega porekla, zdrav življenjski slog, odgovoren odnos do hrane, pridobivanje znanja o pripravi jedi, kulturo prehranjevanja ter ohranjanje bogate slovenske kulinarične dediščine. Cilj projekta je povezati vse deležnike v trajnostno in odgovorno lokalno prehransko verigo od njive do krožnika za dobrobit vseh generacij – tako danes kot v prihodnosti.

Stanovske organizacije čebelarjev, kmetov in njihovih zadrug vas z »Recepti  z okusi Slovenije«

vabimo, da podprete našo pobudo za obeleževanje tedna slovenske hrane. V tednu, ko obeležujemo dan slovenske hrane (13.−19. november 2023), tradicionalne slovenske jedi iz lokalnih sestavin s ponosom umestite v osrčje jedilnikov – tako v javnih ustanovah, gostinskih obratih kot v toplini vašega doma. Naj vsak grižljaj odseva bogastvo in raznolikost slovenskih polj in vrtov, sadovnjakov, vinogradov, travnikov, pašnikov ter gozdov. Tudi ostale dnevne obroke, kot so zajtrk, večerja in malica – le-te pripravite iz pridelkov in živil slovenskega porekla. V toplini doma specite kruh in ga za zajtrk užijte v krogu najdražjih – namazanega z maslom in medom, ob skodelici mleka ter sočnem jabolku. Zvrhana skleda sveže zelenjave naj spremlja vaš vsakdan.

Pridelke in živila slovenskega porekla poiščite pri čebelarjih, kmetih in njihovih zadrugah. Na trgovinski polici bodite pozorni na oznako »poreklo Slovenija« in oznako »izbrana kakovost – Slovenija«, ki zagotavljata  slovensko pridelavo in predelavo, kakovost izdelkov ter redno kontrolo.

Vabimo vas, da brošuro v elektronski obliki in/ali povezavo do brošure (https://zzs.si/aktualno/novice/iz-dneva-v-teden-slovenske-hrane-z-recepti-z-okusi-slovenije) objavite na svojih spletnih straneh in družbenih omrežjih. Brošuro za objavo v elektronski obliki, skupaj s slikovnim gradivom, vam pošiljamo s tem sporočilom.

Stanovske organizacije, pobudnice:

Čebelarska zveza Slovenije; Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije; Zadružna zveza Slovenije; Sindikat kmetov Slovenije; Zveza slovenske podeželske mladine; Zveza kmetic Slovenije; Konzorcij evropsko zaščitenih živilskih pridelkov in izdelkov; Zveza sadjarskih društev Slovenije; Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, Združenje za trajnostno prihodnost; Gibanje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen; gibanje Rajski vrt.

Dodatne informacije: Alenka Marjetič Žnider, vodja Oddelka za kmetijstvo, gozdarstvo in zadružništvo pri Zadružni zvezi Slovenije, alenka.marjetic.znider@zzs.si .

S člani društev  Ekoci -eko civilna iniciativa Slovenije in Samooskrbni.net, gibanja Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen ter ostalih društev in somišljeniki, ki si prizadevamo za povečanje samooskrbe in večjo prehransko varnost, ohranjanje slovenskih semen,  ohranjanje podeželja in trajnostno prihodnost ter krožno biogospodarstvo, ki je nujnost in tudi tržna priložnost smo dne 23.10.2023 poslali na Urad predsednice Vlade Nataše Pirc Musar ter napisali: 

“Veseli nas, da boste organizirali forum na temo: “Trajnostne preobrazbe prehranskih sistemov”, ki jih nujno potrebujemo, da najhitreje zaživijo v praksi. Pošiljamo 10 pobud, ki vam bodo lahko pomagale pri oblikovanju sklepov iz vašega foruma, saj so nastale iz resnične potrebe za boljše izvedbene ukrepe prehranskih sistemov in poznavanje problematike v praksi.

Predlagamo, da se v sklepe iz Foruma vpiše: 

• da je slovenska hrana strateška dobrina, ki potrebuje trajnostno preobrazbo prehranskih sistemov z vidika suverenosti, gospodarskega, političnega in varnostnega vidika. Trajnostno preobrazbo prehranskih sistemov je najhitreje mogoče doseči tako, da strateški svet za prehrano uvrsti v jedilnike prvenstveno slovensko hrano – na način pozitivne diskriminacije pri nabavi živil slovenskega izvora v javnih naročilih –  za 70% porabe. Temu pa bo sledila povečana pridelava, odkup in ponovna oživitev agroživilske panoge. Sonaravno pridelana hrana in zelišča so lahko razvojni potencial – edinstven eko vrt Evrope. Potrebno je zagotoviti dovolj semen in hrane za prehransko varnost prebivalstva tudi v državnih rezervah od semen do prehrane. Potrebno je sprejeti izvedbene ukrepe, da bomo vsaj 70-odstotno samooskrbni, kot smo bili v 70. letih prejšnjega stoletja. Ukrepi pospeševanja porabe hrane v javnih naročilih, oživitev agroživilske panoge, izvedba ukrepov v izobraževalnih sistemih in umno upravljanje podeželja so ključni tudi za prilagoditev na podnebne  spremembe, skrajšanje transportnih poti, oživitev kmetijstva, grajenje vloge podeželja, kjer živi več kot 60 odstotkov prebivalcev Slovenije.
• Predlagamo, da Slovenijo razglasimo za eko cono Evrope in tako dodamo vrednost našemu butičnemu turizmu ter razvoju trajnostnega biokrožnega gospodarstva. S tem bomo omogočili tudi višjo dodano vrednost za slovenske inovativne naravne izdelke, sonaravno pridelano hrano, zelišča ter izdelke rokodelcev. Slovenija naj postane zeliščarska velesila, kar nam naravne danosti omogočajo.

Podrobnejši opis v priponkah. Pobude so nastale na javnih posvetih in z zbiranjem predlogov in pobud ljudi in sodelovanjem  strokovnjakov posameznih področij.

 Priloge:

• 10 pobud za predsedničin forum trajnostne  preobrazbe prehranskih sistemov: za boljše razumevanje posameznih predlogov predlagamo preučitev pobud, ki so nastale na posvetu na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju.

• Pobude iz posveta Biokrožno gospodarstvo v praksi – nuja ali poslovna  priložnost (zelišča, sonaravno pridelana hrana): v njih je podrobneje opisana vsa problematika, obrazložene pa so tudi rešitve za zgoraj predlagane ukrepe. Pobude so že bile poslane odločevalcem: Ministrvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo vo za gospodarstvo, šport in turizem  in Obrtna zbornica Slovenije.

• Pobude za učinkovite rešitve nastanitve v neurjih prizadetih prebivalcev RS in predlogi preventivnih aktivnosti za prihodnje nepredvidene dogodke,  ki so bile poslane na Ministrstvo  za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za solidarno  prihodnost, Ministrstvo za gospodarstvo, šport in turizem, Civilno zaščito in na predsednika Vlade RS.

V upanju na sprejetje predlaganih ukrepov Vam želimo še mnogo uspehov in pričakujemo odgovor na podane pobude. Naše delovanje je transparentno, zato smo dolžni o podanih pobudah in rezultatih obvestiti  sodelujoče somišljenike  pri podanih pobudah, ki verjamejo v pozitivni pristop in demokracijo in delovanje institucij.

S spoštovanjem,

Za skupino predlagateljev: Irena Rotar, Ekoci, Sanja Lončar, Društvo Samooskrbni.net, Oskrbimo Slovenijo- Štafeta semen – Mateja Rotar…

V  vednost:

–        Predsednica Republike Slovenije ga. Nataša Pirc Musar,

–        Javna objava na spletni straneh predlagateljev,

–        V vednost medijem.

Dne 22.10.2023, v Žalcu.

BIOGOSPODARSTVO  – NUJA ALI TRŽNA PRILOŽNOST

Kako izkoristiti potenciale zelišč, sonaravno pridelave hrane in industrijske konoplje?

Dne 14. 9. 2023 je bil na Celjskem sejmu MOS izveden posvet na temo Biogospodarstvo – nuja ali poslovna priložnost. Potenciali zelišč, sonaravno pridelane hrane in industrijska konoplja Na njem so častni gostje med njimi tudi mag. Dejan Židan iz Ministrstva za gospodarstvo, šport in turizem ter Tanja Gorišek  Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano ter ostali gostje in udeleženci iskali možnosti, kako bi na osnovi naravnih danosti, resursov in znanja, ki jih že imamo, čim hitreje ustvarjali nove priložnosti za čim hitrejši razvoj biogospodarstva. Le-to je eden izmed temeljev strategije trajnostnega razvoja, ki ga kot nujo narekuje tudi EU politika kot tudi spremenjene podnebne in gospodarske razmere. Na posvetu so bile dane številne pobude, ki so se zbirale tudi v času sejma. Ugotovili smo, da so potrebna nekatera zakonska dopolnila in izvedbeni ukrepi v strategiji  gospodarskega razvoja in Skupne kmetijske politike, ki bodo najboljše izkoristili resurse, kjer ima naša država največ možnosti za razvoj: zeliščarstvo, pospeševanje lokalne prehranske varnosti, rokodelstvo, vzpodbujanje uporabe lokalne hrane izdelkov in storitev v javnem sektorju ter izkoristek naravnih virov kot je to pri lesarstvu, čebelarstvu in rokodelstvu, kjer aktivnosti v tej smeri že potekajo. Nujno bi bilo urediti statusa potenciala industrijske konoplje kot naravnega materiala. V preučitev odločevalcem so se  izoblikovale pobude in konkretni predlogi, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.

1.     Pobude za hitrejši razvoj  krožnega bio gospodarstva in pospeševanja panog v praksi

2.     Slovenija zeliščarska velesila 

·       Pobuda za razvoj panoge zeliščarstva kot panoge v biogospodarstvu

·        vpis poklicev zeliščar  in zeliščarskih izdelkov

·       ter novega poklica ambasador   trajnosti  –  izdelovalec iz recikliranih materialov

 v rokodelske dejavnosti

3.     Pobude za ukrepe »Od semena  do krožnika«  v javne zavode

4.     Dan slovenske hrane – razširitev  v teden slovenske  hrane v teden slovenske   hrane v vsakem  mesecu v letu   v jedilnikih javnih zavodov in ustanov

5.     Zagotovitev prehranske varnosti – semena vključiti v državne rezerve  

6.     Kmetijstvo prihodnosti – ureditev statusa pametnih rastlinjakov sonaravne o pridelane  hrane, označevanje in dopolnitev zakonodaje

7.     Ureditve statusa industrijske konoplje

Celoten dopis o pobudah lahko preberete spodaj:

Zveza: Dopis z dne 4.9.2023 in 19.8.2023

Spoštovani,

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: MKGP) je prejelo vaš dopis s prošnjo za proučitev pobud za čimprejšnje in učinkovite rešitve nastanitve prizadetim prebivalcem RS in predloge preventivnih aktivnosti za prihodnje nepredvidene dogodke.

S somišljeniki in predlagatelji smo odgovore preučili, vendar bomo zaprosili za dopolnitev odgovorov.

Kajti težko razumemo pojasnilo, da so nekatere zadeve stvari za katere prosimo ministrstvo za ukrepanje navajajajo, da je to stvar drugih ministrstev, saj je potreben celostni pristop pri reševanju zadev, kljub navedbam dejstev in izkušnjam v preteklih ujmah se ne upošteva dovolj argumentacija pomembnosti prehranske varnosti v času nepredvidenih razmer, ki so lahko vprašljive za prehransko varnost in semenarstvo – kot argument MKGP navaja varnost zaradi enotnega  EU trga. Že samo neurje na Koroškem in v Savinsjki dolini so pokazale, da so bili prebivalci odvisni od humanitarne pomoči.

Semen v državnih rezervah, kljub temu, da je Center za žlahtnjenje semen v Ptuju ostal v Slovenki lasti KIS-kmetijski inštitut Slovenije – ni v državnih rezervah niti enega slovenskega semena več.

 Zatorej bomo zaprosili za dopolnitev odgovora.

Iz članka  revije Jana:«  Ekoci že vrsto let ozavešča o pomembnosti samooskrbe, ohranjanja avtohtonih domačih semen in spodbujanja lokalnega gospodarstva.

Tokrat so v družbi kompetentnih sogovornikov na 55. celjskem sejmu MOS iskali odgovore na vprašanja, kaj bi bilo treba storiti, da bi Slovenija z znanjem in vsem, kar imamo, na področju zelišč, sonaravne pridelave hrane, semen in industrijske konoplje postala bolj samooskrbna, zelena in trajnostna. Od semena do krožnika, od rastline do izdelka, brez odpadkov. Dandanes je namreč izjemno težko tudi z dobro idejo prodreti na trg in uspeti. Irena Rotar je omenila, da so v Sloveniji že pred leti izdelali konopljine nogavice, prodaja je bila uspešna, nato pa je država prodala Tovarno nogavic Polzela in morebitna zgodba o uspehu je potonila z njo. »Zavedati se moramo, da na svojem koščku raja pogoje za prihodnje generacije ustvarjamo mi.« Se dovolj trudimo za to?

Eden glavnih ciljev posveta je bil v isti sobi združiti tiste, ki imajo moč in znanje z ministrstev, s tistimi, ki imajo ideje, ter zelenimi podjetniki. Čisto konkretno: kako, recimo, spraviti čaje iz slovenskih zelišč v vsako slovensko šolo, vrtec in dom za ostarele? V Sloveniji imamo toliko naravnih danosti, da bi lahko postali zeliščarska velesila, je trdila Sanja Lončar. Odkrili smo tudi nekaj nadvse zanimivih in inovativnih slovenskih izdelkov.

Vsega ni kriva država

V Sloveniji radi rečemo, da je za vse kriva država, je potožil Dejan Židan, zdaj državni sekretar na gospodarskem ministrstvu. »Ampak Tovarne sladkorja Ormož ni prodala država. Lastniki tovarne so bile zadruge, lastniki zadrug pa kmetje. Enako velja za Semenarno. Za cel kup stvari, ki se prodajo, je kriva država. Kar je super. Ker to pomeni, da ni kriv nihče. Vedno so v ozadju ljudje, ki odločajo.« Gospodarstvo se bo po njegovih besedah začelo hitro spreminjati, ker bodo na ministrstvu že konec tega meseca dali v javno razpravo zakon, po katerem bi trajnostno gospodarstvo postalo obveza. Največji potencial trenutno vidijo v lesarstvu, kjer se dela s slovensko surovino, po kateri je  vedno več povpraševanja. »Pred leti smo večino slovenskega lesa izvozili, zadnje čase pa se povpraševanje domačega obrtništva in proizvajalcev toliko povečuje, da se že približuje potrebam slovenske lesne industrije. To je velik napredek, saj je Slovenija sicer izrazito izvozna država. Če proizvedemo štiri stvari, tri izvozimo v tujino. Zato bi bili, če bi se povpraševanje nenadoma ustavilo, v hudih težavah.« K sreči imamo vedno več odličnih domačih lesarskih zgodb, kjer obrtniki uporabljajo les iz bližine, imajo lastno žago …«  Verjamem, da gre lahko naša država v čisto novo smer,« je optimističen.

Slovenija, zeliščarska velesila

Potem ko je Slovenija v zadnjih letih dosegla razcvet v lesarstvu in čebelarstvu, je zdaj čas, da to uspešno zgodbo prenesemo še na zelišča. Sanja Lončar, ki že dvajset let raziskuje potenciale zelišč, toplo pozdravlja idejo, da bi slovenski otroci, starostniki in ljudje v bolnišnicah pili slovenske čaje in jedli hrano, začinjeno s slovenskimi zelišči. V Ekociju si želijo, da bi v javnih vrtcih, šolah, domovih stregli slovensko hrano in da bi tudi protokolarna darila končno postala slovenska. »Zelišča so izjemna priložnost za našo državo, mi pa gazimo po njih,« je bila slikovita Lončarjeva. »Smo deluks dežela zelišč, ki jih drugod ni. Neverjetno, kakšno zgodbo so naredili Francozi iz slabe sivke, mi pa lahko na enem sprehodu naberemo petdeset različnih koristnih rastlin. To je nekaj neverjetnega in predstavlja izjemen potencial za turizem. Jamramo, koliko imamo zaščitenih območij in Nature 2000. Ampak če ni za žita, je pa to super za divjeraslo hrano in zelišča. Če postanemo malce inovativni, je to lahko lep kamenček v našem samooskrbnem mozaiku, ki je, žal, trenutno zelo skromen. V primeru, da se zamajejo globalni trgi, bi bili zelo na mrzlem. Morda se sliši smešno, ampak mi lahko postanemo svetovna velesila v pridelkih iz konoplje, rmana in vsega, kar ponujajo naši gozdovi in travniki. Zelišča so veliko bolj vredna, kot si morda predstavljamo. Tako kot voda.«

Konopljino vino, tega svet še ni videl

Slovenci se lahko pohvalimo z izjemnimi in inovativnimi izdelki. Nad nekaterimi smo se navdušili že na posvetu. Bogdan Mak s posestva Sončni raj je, denimo, izdelal konopljino vino, ki je posebnost in novost v svetovnem merilu. Kljub odličnim izdelkom iz industrijske konoplje pa ima ogromno težav z birokracijo, saj v Sloveniji še vedno ne ločujemo med različnimi vrstami konoplje in se ne zavedamo, da je industrijska varna in celo koristna za uživanje, saj nima učinka droge, ki jo poznamo pod sorodnim imenom. V Kanadi iz industrijske konoplje delajo gorivo in bioplastiko, pri nas pa morajo pridelovalci industrijske konoplje še vedno vsako leto dokazovati, da niso prodajalci drog. »Imam izdelke z visoko dodano vrednostjo, ki jih na trgu še ni, veliko povpraševanja po njih, a moram neprestano dokazovati, da nikakor niso povezani z drogami,« je razočaran Bogdan Mak, sicer navdušen tudi nad oblačili iz konoplje. »Srajca iz konoplje ima življenjsko dobo vsaj dvajset let, to je trajnostna moda!«

Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 38, 19. september, 2023.