Članek v Ekodežela: https://www.ekodezela.si/eko-aktualno/samooskrba-s-hrano-v-sloveniji-v-
drzavni-rezervi-niti-zaklja-
semen/?fbclid=IwAR0FrsC2Pt7GqIcHebyIkD1CTLumDAtdB0tnTHcv_R4YieYaaVhDLfSEPpw

Aktivisti in somišljeniki Ekoci, ki si prizadevajo za prehransko varnost,
samooskrbo in ohranjanje avtohtonih semen, so na posvetu o prehranski varnosti prejšnji mesec podali pobude, da se v državne rezerve uvrstijo semena – brez njih ni hrane.
Kot so poudarili v prvi točki trenutno v Državnih rezervah nimamo niti ene vrečice semen: “Stanje na trgu ni optimistično. Brez lastnih semen ni samooskrbe.”

24.10. 2022 so podali ponovno pobudo za uvrstitev semen v državne rezerve na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter na Ministrstvo za gospodarstvo, kot skrbnika državnih rezerv ter da država zagotovi v rezervah tudi dovolj hrane za ljudi in
krme za živali za čas morebitnih nepredvidenih sprememb.
Iz Državnih blagovnih rezerv so nam potrdili, da Zavod republike Slovenije za blagovne rezerve v svojih zalogah ne skladišči semen namenjenih za setveno uporabo, ob tem pa dodali, da Zavod še nikoli ni skladiščil semen za setveno uporabo. “Vsekakor bi bilo v
bodoče to dobrodošlo,” so še dodali.

Kako bo torej s predlogom in bodočo rezervo semen?
Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano je, kot povedo, pregledalo obstoječinabor blaga v blagovnih rezervah za področje živil v sedanjem programu in se strinja z vrstami in količinami živil za nov predlog Petletnega programa oblikovanja državnih rezerv za obdobje od 1. 1. 2024 do 31. 12. 2028.
“Glede predloga za vključitev semena nekaterih kmetijskih rastlin v blagovne rezerve MKGP skupaj z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Zavodom RS za blagovne rezerve išče ustrezne rešitve ter možnosti za morebitno vključitev semen v predlog novega petletnega programa,” so nam še odgovorili.

Prizadevanja za ohranja slovenskih semen sicer traja že od leta 2009 dalje, vendar smo z organiziranimi aktivnostmi pričeli v letu 2012. Objavljamo nekaj utrinkov iz bogate zgodovine kjer je v teh letih sodelovalo več tisoč ljudi, otrok, društev.. in posejanih je ogromno semen, nastalo veliko vrtičkov. Slovenija postaja vrtičkarska velesila. Vsako dejanje šteje.

Vabimo vas k sodelovanju pri vseslovenski akciji za povečanje samooskrbe, ohranjanje slovenskih semen in trajnostno prihodnost. Vsako dejanje šteje.

Dne 18. 11. 2022, dan slovenske hrane: Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije in gibanje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen skupaj s partnerji pozivajo vse državljane, naj sodelujejo pri akciji za povečanje samooskrbe in ohranjanje slovenskih semen, ki poteka že deseto leto.

Živimo v nepredvidljivih časih gospodarskih, geopolitičnih in podnebnih sprememb, ki kažejo tudi na predvidljive težave pri zagotavljanju hrane. Živimo v čudoviti deželi, kjer bi lahko zraslo veliko več, kot pridelamo zdaj. Vse več ozaveščenih ljudi se zaveda pomembnosti samooskrbe, vendar za varno prihodnost to ne bo dovolj, saj je na svetu že več kot milijarda lačnih ljudi. V prizadevanje za samooskrbo je treba vključiti tudi otroke, javne ustanove, občine, strokovnjake, nevladne organizacije in gospodarske družbe. Le tako bomo poskrbeli za lokalno samooskrbo zdajšnjega in prihodnjih rodov. Če bo vsakdo od nas storil, kar zna in zmore, lahko skupaj dosežemo veliko.

Cilji gibanja so spodbujanje trajnostne vrtičkarske in lokalne samooskrbe, skrb za biotsko raznovrstnost ter skrb za medovite rastline za čebele in druge opraševalce. Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen je gibanje za samooskrbo ter sajenje, izmenjavo in ohranjanje slovenskih avtohtonih, tradicionalnih, domačih in ekoloških semen zelenjave, poljščin, medovitih in zdravilnih rastlin, zelišč ter sadnih vrst z domačimi, slovenskimi ali ekološkimi semeni. Pomemben cilj gibanja je tudi ozaveščanje javnosti s poudarkom na prenosu znanja s starejših na mlajše rodove ter na širjenju zavedanja, da lahko vsakdo s svojimi rokam, razumom in dejanji prispeva k lastnemu in skupnemu dobremu, pa tudi pripomore k samooskrbi in soustvarja trajnostno prihodnost. Organizatorji skupaj s partnerji spodbujajo dejavnosti, zagotavljajo bazo znanja, na voljo so ogledi dobrih praks. Sodelujoči izvajajo dejavnosti, pri čemer se je treba predhodno prijaviti napovedano aktivnost  po opravljeni dejavnosti pa podati poročilo. Na Celjskem sejmu bo potekala tudi podelitev priznanj sodelujočim. Med letom bodo objavljali in posredovali objave o dogodkih ter prirejali večje dogodke, na katerih bo potekala izmenjava znanj, semen in dobrin – pri tem gre za simbolično dejanje, katerega cilj je ohranjanje semen na način, kot so to počeli naši predniki.

Za sodelovanje je potrebno izpolniti spletno prijavnico od 1.12.2022 dalje in navesti dejavnost, s katero se boste ukvarjali. Od 18.11. do 1.12.2022 pa poteka nabor sodelujočih partnerjev za sodelovanje v Bazi znanja ter ogledu dobrih praks. Sodelujejo lahko tako, da sejejo semena, izdelujejo, sadijo, pridelujejo ter izmenjujejo avtohtona semena in sadike kulturnih rastlin, izdelujejo in sejejo semenske kroglice ter pridelujejo sonaravno. Poleg tega lahko širijo znanja o pravilni pridelavi in ohranjanju semen ter o trajnostnih oblikah pridelave hrane, prirejajo dogodke o samooskrbi in trajnostni prihodnosti, v sodelovanju z organizatorji in Zavodom za gozdove pogozdujejo ali pa si prizadevajo, da bo na javnih in zasebnih površinah raslo čim več sadnih dreves, grmovnic ter kulturnih in zdravilnih rastlin.

Pridelujejo lahko na balkonu ali v lončkih, zelenice spreminjajo v gredice, se vključijo v skupnostne pridelavo hrane, pomagajo kmetom, v sodelovanju z lastniki in lokalno skupnostjo sadijo sadne drevorede, prirejajo predavanja ali skupne dejavnosti v vrtcih in šolah, na javnih površinah sadijo drevorede, novorojenčkom podarjajo sadna drevesa… Odločevalci lahko samooskrbo in trajnostni razvoj vključijo v dolgoročni razvoj lokalne skupnosti.

Mediji lahko objavljajo novice, strokovnjaki s svojim znanjem pripomorejo k čim boljši izvedbi, gospodarske družbe in drugi deležniki lahko svoje prostore oddajo v najem za organizacijo prireditev ali pa donirajo za izvedbo projektov.

Sodelujočim je na voljo podpora v obliki baze znanja, v kateri je zbrana literatura o naprednih znanjih s tega področja, objavljene pa so tudi pomembne informacije za izvedbo, kot je sortna lista semen. Na voljo so tudi ogledi dobrih praks. Udeleženci se sami odločijo, s katero dejavnostjo se bodo ukvarjali oziroma jo organizirali. Sodelujoči po opravljeni dejavnosti pošljejo spletno poročilo in fotografijo ter navedejo, ali za sodelovanje želijo prejeti priznanje. Podelitev priznanj za dejavnosti, opravljene od 1.1.2023 do 28.2.2023, bo potekala na spomladanskem sejmu Green vita Flora na Celjskem sejmu, za dejavnosti, opravljene od 1. 3. 2023 do 30. 6. 2023, pa na Celjskem sejmu MOS.

Čas, v katerem živimo, ko na naša vrata trka prehranska kriza, je obenem čas, da se  še bolj aktiviramo. Poleg tega naprošamo odločevalce, naj poskrbijo, da bo v državnih rezervah dovolj semen in hrane in sprejmejo ukrepe, ki bodo zagotavljale blagostanje in trajnostno prihodnost. Več o tem si lahko preberete na povezavah:  https://ekoci.si/zadnje/sporocilo-za-javnost-pobuda-vkljucitev-semen-v-drzavne-rezerve/ in https://ekoci.si/zadnje/szj-pobude-in-vprasanja-iz-posveta-kako-si-zagotoviti-hrano-za-danes-iz-prihodnost/ ter preberete njihov odgovor na povezavi: https://ekoci.si/zadnje/odgovor-ministrstva-na-podane-pobude-glede-prehranske-varnosti/

Zdaj je čas, da v okviru možnosti tudi sami poskrbimo za prehransko varnost. V Sloveniji imamo samo 800 kvadratnih metrov kmetijskih površin na prebivalca. Zaradi gradnje in širjenja infrastrukture vsak dan izgubimo 5 hektarov zemlje, izgubili smo že 80 odstotkov avtohtonih semen, zato vsako posajeno seme šteje.  Da ne bomo lačni ne mi, ne prihodnji rodovi. In da bomo ohranili naš košček raja našo Slovenijo zeleno in trajnostno.

Več informacij o sodelovanju pri projektu Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen 2022/23 si lahko preberete na spletnih povezavah:

• www.ekoci.si,
• www.zazdravje.net in
• www.samooskrbni.net.

Za dodatne informacije pišite na e-naslov: ekoci.si@gmail.com.

Dobrodošli pri soustvarjanju trajnostne prihodnosti.

Za gibanje  Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen: Mateja Rotar, podpredsednica Ekoci

Za Ekoci in partnerje: Irena Rotar, preds.

V Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije smo veseli, da smo sodelovali v projektu Ekomale.  Potrudili smo se, da so tako potrebna znanja  za prihodnost dosegla čim več ljudi. Doseženi rezultati so lahko svetal zgled inovativnega trajnostnega kmetijstva. Rezultati bodo lahko na sodelujočih kmetijah prikazovali še dolgo kot mentorska kmetije tako v izobraževalne in turistične namene in bistveno Izboljšale ekonomiko kmetij. Dobre prakse in rezultati projekta so uporabni tako za manjše in velike kmetije, predvsem pa za kmetije na OMD, Več info o projektu najdete na spletni strani IHPS na povezavi: http://www.ihps.si/rastline-tla-in-okolje/pilotni-projekt-ekomale/

V projektu so zajeti glavni elementi kmetijske prihodnosti: podnebne spremembe, skrb za okolje, inovacije v kmetijski dejavnosti, inovativni sonaravni pristopi pridelave hrane, razvoj novih tehnologij in storitev, ki dajejo dodano vrednost in izboljšujejo ekonomiko na kmetijah. Vzpostavljeno bo zmanjševanje odpadkov in postavitev modela bio krožnega gospodarstva.

Vodilni partner pri projektu je Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Člani partnerstva pa: Institut za promocijo varovanja okolja, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Celje, Biotehniška fakulteta – Univerza v Ljubljani, Zeliščni vrt Majnika, Kmetija Rotovnik, Kmetija Turšič in Kmetija Jazbinšek.

Zelo pomemben je je bil prenos znanja med sodelujočimi kmetijami in izziv za sodelujoče strokovnjake implementacije znanj iz teorije v prakso, ki so ga potrdili z uspešnostjo. Veseli smo zanimanja zainteresiranem javnosti Čestitke vsem sodelujočim za pozitivno soustvarjanje trajnostne prihodnosti.

OBJAVLJAMO ODGVOR Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano na poslane pobude, ki jih najdete na:

• https://ekoci.si/zadnje/sporocilo-za-javnost-pobuda-vkljucitev-semen-v-drzavne-rezerve/ in
• https://ekoci.si/zadnje/szj-pobude-in-vprasanja-iz-posveta-kako-si-zagotoviti-hrano-za-danes-iz-prihodnost/

s posveta na Celjskem sejmu  MOS V SPETEMBRU 2022 glede prehranske varnosti, stopnje samooskrbe, ohranjanja semen in pobudo, da se uvrstijo zaloge semen v državnih rezervah, poveča samooskrbe in glede pravice do svobodne pridelave hrane – dovoljenega števila kokoši na domačih dvoriščih brez registracije živali, ter nadzora kmetov z uporabo aplikacije Sopotnik pri uveljavljano subvencij.  Podali smo pobude, kako do več več sonaravno pridelane hrane v javne zavode, vrtce in šole ter morebitne ukrepe za varovanje kmetijske zemlje in ohranitve podeželja.

Celje, oktober 2022.

Aktivisti in somišljeniki, ki si prizadevamo za prehransko varnost , samooskrbo in  ohranjanje avtohtonih semen, smo na posvetu o prehranski varnosti v Celju podali pobude, da se v državne rezerve uvrstijo semena – brez njih ni hrane, ter  da država zagotovi v rezervah tudi  dovolj hrane za ljudi in krme za živali za čas morebitnih  nepredvidenih sprememb. Ker odziva pristojnih še ni,  smo podali dne  24. 10. 2022 ponovno pobudo za uvrstitev semen v državne rezerve  na Ministrstvo  za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter na Ministrstvo  za gospodarstvo, kot skrbnika državnih rezerv.

Celotne pobude in vprašanja iz posveta so objavljene na povezavi: https://ekoci.si/zadnje/szj-pobude-in-vprasanja-iz-posveta-kako-si-zagotoviti-hrano-za-danes-iz-prihodnost/

Objavljamo besedilo dopisa: Kot smo vam napisali že v pobudah z dne 18.9. 2022 o prehranski varnosti v Celju, katerega se je udeležila ga. Joži Cvelbar,  Vas naprošamo,  da uvrstite zadostne  količine semen, hrane in krmil za živali v državne rezerve;  ponovno podajamo argumente glede pomena uvrstitve semen v državne rezerve:

1. Trenutno v Državnih rezervah nimamo niti ene vrečice semen-stanje na trgu ni optimistično. Brez lastnih semen ni samooskrbe. (V prejšnjem režimu so v državnih rezervah bila semena.)
2. Prosimo, da uvrstite v državne rezerve semena zelenjadnic, žit, poljščin in ostalih kmetijskih pridelkov v zadostnih količinah vsaj za eno leto vnaprej, dolgoročni za tri leta.
3. Predlagamo, da odkupite seme slovenskih pridelovalcev avtohtonih sort in semenskih sort žlahtnjenih v Sloveniji v največji možni meri, saj ta semena zrastejo pravilom a brez FFS in so prilagojena našemu okolju ter jih vzpodbudite, da bodo zasejali še več semen za trg in tako zagotovili  zadostne količine semen vsaj za eno leto v državnih rezervah.
4. Ker semen ni  dovolj prosimo, da MKGP takoj pripravi še dodatni razpis za vzpodbude kmetovalcem, da bodo sejali slovenska avtohtona semena  ter vzpostavi pogoje za  delovanje KIS Trženje ali Ptujskega semenarskega centra z nakupom dodatne opreme, za čiščenje in pakiranje semen  v semenske vrečice za trženje. Trenutno teh pogojev nimajo, Semenarna  Ljubljana,  ki je sedaj v tuji lasti pa ima slovenskih semen vse manj.
5. Naprošamo, da MKGP z ustreznimi  mehanizmi vzpostavi dostop do slovenskih avtohtonih semen, tako da bodo na voljo v maloprodajni mreži – morda v več kot 300 trgovinah Zadružne zveze Slovenije -ki je lahko istočasno največja trgovska nacionalna mreža (kot vemo je večina trgovin v lasti tujcev – v primeru pomanjkanja hrane in semen pa je vprašanje ali bodo trgovci najprej poskrbeli za založenost nemškega, avstrijskega, italijanskega in ostalih večjih trgov ali slovenskega.)
6. Verjetno vam je poznano, da je trend v svetu semenarstva v razvoj semen za aeroponiko, hidroponiko in akvapaoniko in bo semena za pridelavo v  zemlji /razen Gso/ vse težje dobiti, zato so prizadevanja za razvoj panoge semenarstva v Sloveniji še kako pomembne.
7. Istočasno pa lahko z ustreznimi vzpodbudim pridelovalcev semen in kmetovalcem naj sejejo slovenska semena na sonaraven način dvignete tudi odstotek ekološkega kmetijstva v skladu s strateškim  načrtom.  
8. KIS  – slovenska  genska banka – naj dodatno žlahtni več potrebnih sort za prehrano ljudi in vzorcev semen, ki jih ima v banki semen, da bomo lahko čim bolj samooskrbni.
9. Ekoci s partnerji bomo intenzivirali aktivacijo prebivalcev z gibanjem Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen s pričetkom na dan na Tradicionalni  slovenskega zajtrka, da ljudje posejejo čim več semen, poskrbijo za semensko samooskrbo, aktivirali bomo otroke, vrtce šole, ozaveščali vendar za kmetijski sektor pa prosimo da poskrbite vi.
10. Na to problematiko Ekoci s somišljeniki opozarjamo že dlje časa – nazadnje smo vas za odgovore in ukrepanje prosili v pobudah iz  Posveta  prehranski varnosti – na odgovore s  posveta še čakamo. Medtem nam je poslala Veterinarska uprava odgovor glede kokoši. Naprošamo, da vaše odgovore  na pobude, ki so tudi javno objavljene (https://ekoci.si/zadnje/szj-pobude-in-vprasanja-iz-posveta-kako-si-zagotoviti-hrano-za-danes-iz-prihodnost/)  čimprej pošljete, saj smo jih dolžni posredovati udeležencem srečanja in obvestiti javnost. Vas pa naprošamo, da dobre predloge, ki so vam lahko v pomoč, da v prihodnosti ne bomo lačni upoštevate v čim večji meri.

 S spoštovanjem.

 Za Ekoci, partnerje in somišljenike Irena Rotar

Iz članka Revija Zarja Jana nov Lara Jelen :

Treba je narediti vse, da glas ljudstva za varovanje narave obstane!

 Irena Rotar, Združenje za trajnostno prihodnost Ekoci):

” V civilnih iniciativah pogosto sodelujejo strokovnjaki, ki se na svojih delovnih mestih ne želijo ali ne upajo izpostaviti zaradi izgube službe, vseeno pa vedo, kaj je prav. Sama v Ekoci – eko civilni iniciativi delujem že od leta 2006. Pred dvema letoma smo jo nadgradili v Združenje za trajnostno prihodnost, a način dela ostaja enak. Evidentiramo in javno izpostavimo le tiste, ki to dovolijo. Ne financiramo se s sredstvi države. Večino dela opravljamo prostovoljno, pišemo strokovne pobude zakonodajalcem in smo veseli, da približno 10 do 20 odstotkov predlogov najde pot tudi v zakonodajo, denimo pobuda o ohranjanju avtohtonih semen in pasem živali, dobrobit živali, prizadevanja za gojenje industrijske konoplje, zmanjšanje posevkov industrijske konoplje z najmanj deset arov na en ar ipd. Posebno smo veseli zadnje akcije ministrstva za kmetijstvo, kjer so na prioritetni seznam uvrstili promocijo vrtičkarstva in samooskrbo, za kar smo si prizadevali več kot desetletje.

In kje smo sedaj? Nova zakonodaja bo onemogočila delovanje zavzetih entuziastov, ki se borijo za zeleni, trajnostni in lepši svet, ki venomer opozarjajo, kako dragocena je voda, da prihajajo suše in podnebne spremembe….

Za več kliknite na spodnji članek iz leta 2022 https://jana.si/clanek/zgodbe/5ec2e8f883f00/narave-ne-damo?fbclid=IwAR0f1TDky1e7qUXnLgsJIp0eKIVul8l_GkO0XLetS74uCEWbwBxYpNxhpXA.

Kaj se sedaj dogaja? Ko smo Ekoci skupaj s strokovnjaki posejali parcelo na Krasu  v oktobru 2022 kot testni poligon, pred tem pa smo pobude v juliju 2022 poslali Pobude za čimprejšnjo ozelenitev Krasa poslali na Ministrstvo za kmetijstvo in odločevalcem, kjer so odgovorili, da jih bodo preučili – a v predstavljenem načrtu niso upoštevane, nas pa je kontaktirala Gozdna inšpektorica iz Postojne, da pač tega ne smemo početi.

Narava, kdo bo tebe ljubil in te varoval….???

Dne 16.10.2022  so bila  na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poslana zbrana vprašanja, na katere ni bilo odgovora na posvetu in ki so jih pisno podali udeleženci posveta. Napisani so dobronamerno.

KAKO SI ZAGOTOVITI HRANO ZA DANES IZ PRIHODNOST

Na Celjskem sejmu MOS  je  bil dne  18.9 2022, v organizaciji Ekoci  – eko civilna iniciativa Slovenije in Celjskega sejma organiziran posvet: “Kako si zagotoviti hrano za danes in za prihodnost? Prehranska varnost na nivoju države, gospodinjstva in lokalne skupnosti. Je lahko samooskrba del rešitve?“

Posveta se je poleg gostov in predstavnikov nevladnih organizacij udeležilo veliko obiskovalcev, ki menijo, da je aktivni in pozitivni pristop in čimprejšnje ukrepanje nujno. V iskanju odgovorov ali smo lahko prehransko varni za prihodnost v primeru nepredvidenih razmer na trgu in dokaj verjetnem pomanjkanju semen, živil, krmil za živali in hrane, zagotovil o brezskrbni prihodnosti ni bilo zaznati.

Glavno sporočilo posveta je, da naj država čimprej poskrbi, da bodo tudi v državnih rezervah semena, brez katerih ni hrane, naj vzpodbuja sajenje prilagojenih avtohtonih semen in vzpodbuja pridelavo  sonaravne hrane za trg  ter omogoča pogoje za čim večjo samooskrbo s hrano čim širšemu krogu prebivalcev. Vključno s svobodno rejo kokoši za samooskrbo. Na posvet je bilo povabljeno Ministrstvo  za kmetijstvo,  gozdarstvo in prehrano, ministrica Irena Šinko in državna sekretarka Tatjana Buzeti, po pooblastilu pa se je posveta udeležila ga. Joži Cvelbar, ki je  zagotovila, da si bo prizadevala, za podane odgovore na poslane pobude in realizacijo v okviru možnosti.

Celoten dokument lahko preberete spodaj.