Žalec, 9.1.2023: Vsem sodelujočim, ki so se prijavili v gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen v letu 2023 čestitamo za prijavo za sodelovanje in  pošiljamo del informacij iz Priročnika Gibanja za Oskrbimo Slovenijo Štafeta semen – gibanja za ohranjanje, izmenjavo in sejanje avtohtonih, domačih semen in starih sadnih vrst za večjo samooskrbo s sonaravno pridelavo hrano, večjo biodiverziteto in soustvarjanje trajnostne prihodnosti.

Sicer pa  je prijava za sodelovanje v OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN 2023 na povezavi: https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSckBzd2GDWnThk9taKtclVMieEXk11ZaeGXcptZLVzlVT6gjg/viewform možna še do 20.1.2023.

Gibanje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen poteka že od leta 2012. Na pobudo zavzetih ljudi, ki nam je mar za prihodnost. V tem času je nastalo veliko gradiv, ki so nam lahko v pomoč vsako leto znova, ozaveščenost je o pomenu pravih semen in samooskrbe se je povečala, razvijajo se vedno nova društva, po deželi raste čedalje več vrtičkov, vrtnarjenje pa je postalo moderno in marsikje pomaga povečati prehransko varnost. Sonaravni pridelavi hrane so vsebolj naklonjeni tudi stroka in odločevalci.

Tudi letos so se za sodelovanje v skupno soustvarjanju prihodnosti prijavili številno sodelujoči, posameznikov, društev in vrtce društva vrtci, šole. V pomoč sodelujočim bomo redno pošiljali informacije, ki so lahko sodelujočim v pomoč iz različnih področij in za različne ciljne skupine: spletne povezave do člankov, video filmov, gradiv uradnih institucij in odločevalcev, naprednih strokovnjakov,  dobrih praks v Sloveniji, ki si v Sloveniji s konkretnimi dejanji prizadevajo za trajnostno prihodnost.

Poudarjamo, da je v Sloveniji ogromno znanja in dobrih praks, objavljamo pa tiste, ki so javno dostopne in tiste, kjer so se sodelujoči odločili, da sodelujejo v Gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen. Več informacij o aktualnih dogajanjih, navodila in dobre ideje, priporočila za soustvarjanje trajnostne prihodnosti najdete na povezavi: www.ekoci.si in Facebook straneh Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen ter Ekoci.

SEMENA – POMEN SEMEN

Gradivo gibanja Oskrbimo Slovenijo-Štafeta semen in uradnih institucij

Kako se lotiti semen in katera semena izbrati? V pomoč informacije, katera semena izbrati. Kam jih posaditi in posejati ter kako izbrati.

1. Naša semena – valuta prihodnosti. Irena Rotar podaja informacije o tem, zakaj so pomembna semena. Članek iz revije »Bodi Eko« najdete na koncu prispevka.
2. Domača semena. Irena Rotar o pomembnosti slovenskih semen. Članek na portalu Naša super hrana, Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano na povezavi: https://www.nasasuperhrana.si/clanek/domaca-semena/?fbclid=IwAR25_e5WTzgePE39NaD2_5p0EaduyfDXjUkT1IRzUZVWiuTlGJ44MBZG36g.
3. Semena: naš zaklad – naša prihodnost. Zanimiva raziskovalna naloga ekipe Mladi za Celje iz leta 2014, avtorica Sara Črepinšek, ki na poljuden in zanimiv način raziskuje pomen semen, izraze in tradicijo semenarstva in sonaravne načine pridelave hrane. Povezava na gradivo: Semena: naš zaklad, naša prihodnost (prvagim.si).
4. Opis avtohtonih rastlin. Gradivo, pripravljeno s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, najdete na https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2004-01-1469/seznam-avtohtonih-in-tradicionalnih-sort-kmetijskih-rastlin;
5. Lokalne sorte semen: Lokalne sorte so sicer vse sorte, ki so bile razvite ali udomačene v Republiki Sloveniji, so vpisane v sortno listo in se vzdržujejo v Republiki Sloveniji. Za potrebe ukrepov SKP KOPOP 2014-2023 se uporablja seznam lokalnih sort, ki je v Prilogi 12 uredbe, ki jo najdete na povezavi http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED7211. Nov seznam je v pripravi.
6. Avtohtone sorte: vabljeni k ogledu letaka Semenarne Ljubljana, ki ga najdete na povezavi Avtohtone-sorte-www-24jan2013.pdf (semenarna.si).

SEMENA, SAMOOSKRBA IN SONARAVNA PRIDELAVA

Gradivo Društva za celostno samooskrbo Samooskrbni.net

V Sloveniji večina ljudi, ki jih zanima trajnostna prihodnost pozna Sanjo Lončar. Avtorico in soavtorico več kot 25 uporabnih priročnikov o Naravnih rešitvah, o zdravju in samooskrbi. Sanja že 17 let vodi informacijsko središče Zazdravje.net; Je tudi soustanoviteljica društva Samooskrbni.net in direktorica  Zavoda za celostno samooskrbo

Želite dodaten navdih zakaj ohranjati domača semena in pridelovati sonaravno? Predlagamo, da si pogledate video:

Sanja Lončar: SAMOOSKRBA V PRAKSI : https://www.youtube.com/watch?v=-5U2bE6VvOA

V Bazi znanja sodeluje zelo aktivno tudi njeno društvo Samooskrbni.net, ki združuje že več kot 500 članov in ima skoraj 40 lokalnih društev po celi Sloveniji, kjer skupine skupaj vrtnarijo in nadgrajujejo in svoje znanje v praksi.  Vsak teden so tudi Zoom predavanja za njihove člane, ki so tudi posneta, gradiva pa so na voljo tudi njihovim starim in novim članom na spletni strani: www.samooskrbni.net;  Nekatera gradiva so na voljo brezplačno tudi sodelujočim v gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen 2023.

Za dostop do gradiv vtipkate: https://www.samooskrbni.net/blog  in pokažejo se vam vsebine. V meniju izberete rubriko Baza znanja ali pojdite direktno na linke.  Za začetek predlagamo,  da si ogledate posnetke:

1. Uvodno predavanje o pridelavi in ohranjanju semen: https://www.samooskrbni.net/blog/uvodno-predavanje-o-pridelavi-in-ohranjanju-semen.
2. Pravilna izbira semen fižola: https://www.samooskrbni.net/blog/pravilna-izbira-semen-fizola-fanci-perdih.
3. V rubriki Baza znanja so na voljo tudi druga predavanja o semenarstvu. Tekom trajanja aktivnosti projekta pa jih bo še več in vas bomo o tem še obveščali.

SAMOOSKRBA IN CELOSTNI PERMAKULTURNI PRISTOPI

Gradivo IPVO, prof. drr. Ana Vovk

Spoštovana prof. drr. Ana Vovk predaja akademsko znanje doma in v tujini iz teorije v prakso. Z naprednimi znanji ekomeridacij, modro-zelene infrastrukture in celostnim pristopom permakulture sodi v vrh svetovnih strokovnjakov na tem področju. Samooskrbni poligon Dole si lahko ogledate na povezavi http://www.ipvo.si/poligon-dole. Predlagamo, da si pogledate spodnje gradivo, ki vam je lahko navdih, kako, kam in kako sejati brez velikih težav z razumevanjem sonaravnih pristopov.

1. Kako postati samooskrben – ideje za gredice. Za sajenje ne potrebujemo veliko prostora. Priročnik in velik  idej, kako na majhnih površin naredimo z naravnimi materiali sonaravni sistem, najdete na povezavi: http://www.ipvo.si/knjiznica/projekti/postanimo-samooskrbni/katalog_postanimo-samooskrbni_nov.pdf.
2. Učilnica v naravi – Kako postati samooskrbni. Video posnetek o Mednarodnem centru za samooskrbo Dole z prof, drr. Ana Vovk najdete na https://www.youtube.com/watch?v=2kNKRuNjDvU.

KAKO DO SEMEN?

Gradivo Izmenjevalnica semen, Semenarska hiša AMARANT IN Kmetijski inštitut Slovenije

V gibanju Oskrbimo Slovenija – Štafeta semen si prizadevamo, za sejanje, izmenjavo in ohranjanje avtohtonih domačih, lokalnih semen. Tistih, ki se ohranjanjajo na naših tleh in so primerna za sonaravno pridelavo. Če pa teh ne moremo dobiti, pa si začetno semena kupimo ekološka ali biodinamična semena vzgojena čim bližje našemu okolju.

1. Izmenjevalnica semen

Obujanje starih običajev izmenjave semen, kot so delali naši predniki, kjer so najboljša semena podarjali in vzgajali za naprej. Najmanj 11 zrn semen posej (ponavadi jih dobite v dar) in naslednje leto najmanj 11 zrn podariš naprej in ohraniš vrsto za naprej. Vsaj 11 zrn ohraniš za svojo nadaljno setev. Do avtohtonih in domačih semen je mogoče priti preko Izmenjevalnice semen in znanja, ki jih organizira Gibanje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen in številna društva. Veliko semen iz biodinamične pridelave se izmenja tudi preko Biodinamičnih društev po Sloveniji. O izmenjevalnicah semen po Sloveniji bomo redno obveščali preko obvestil in na strani Facebook strani Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, ki jo najdete na https://www.facebook.com/OskrbimoSlovenijoStafetaSemen.

2. Kako do ekoloških semen?

Če nimate domačih semen kupite v trgovinah semena z oznako avtohtona, domača, ali tradicionalna. Veliko semen se izmenja tudi preko Semenarska hiša Amarant. Ekološka semena, tudi avtohtona semena, ki jih prideluje veliko predelovalcev v Sloveniji, od leta 2003 povezuje Semenarska hiša Amarant. Semena so strokovno pridelana v naši deželi (fižol, šalotka česen, solate…) ter ustrezno certificirana.

Tista, katerih pa ni moč pridelati v Sloveniji, pa so iz sosednjih držav, iz EU sortne liste. Pri njih najdete tudi ekološki substrat in glino za semenske kroglice. Dodatne informacije o pridelavi in semenih najdete na www.amarant.si ali na telefonski številki 031 706 444.

3. KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE – Slovenska genska banka

Na njihovi spletni strani najdete informacije, katere sorte semen so vzgojene v Sloveniji, kako do semen slovenskega sorte krompirja in ostalih slovenskih semen. Najdete tudi naslove strokovnjakov z področja zelenjadarstva poljščin in sadjarstva, ki so vam lahko v pomoč za odgovore na vaša vprašanja. Spletna povezava: www.kis.si, posebej še https://www.kis.si/Sorte_vzgojene_na_Kmetijskem_institutu_Slovenije/. Kontakte za posamezna področja najdete na povezavi: https://www.kis.si/Zaposleni/ ali na telefonski številki 01/280-52-62.

KAKO SOUSTVARJATI PRIHODNOST IN ZAKAJ?

Za navdih pri skupnem soustvarjanju prihodnosti in za kakšno dodatno idejo predlagamo, da kliknete na povezave:

• 10 let Štafete semen: https://ekoci.si/zadnje/10-let-stafete-semen/ in https://ekoci.si/zadnje/utrinki-iz-bogate-zgodovine-gibanja-oskrbimo-slovenijo-stafeta-semen-od-leta-2012-dalje/;
• Živimo v prelomnih časih: video pogovora z ga. Meto Vrhunc, ustanoviteljico društva Ajda Vrzdenec najdete na povezavi https://vimeo.com/channels/ekofejst/36076655.

Verjamemo, da vam bodo poslane informacije v pomoč. Veselimo se vaših dejanj pri soustvarjanju skupne prihodnosti!

Za organizatorje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen

Irena Rotar, predsednica civilne iniciative Ekoci

VOŠČILO

Spoštovani,

Želimo vse najboljše v letu 2023. Vam, vašim najdražjim ljudem,
projektom in idejam. Želimo vam miru, veliko zdravja, sonaravno pridelano hrano in uspeh. Ter ohranjanje vrednot , dela spoštovanja in sodelovanja, kulture in tradicije, ohranjanje narave in stvari, ki nas bogatijo tudi na sodoben način in nas plemenitijo in vsem lepšajo vsakdan.

Tudi v letu 2022 smo Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije skupaj s somišljeniki, partnerji, in strokovnjaki tlakovali poti z udejanjanem vrednot in dobrih stvari – semen znanja, povezovanja in sodelovanja, izmenjavo mnenj in izkušenj in konkretnih dejanj na področju povečanja samooskrbe in trajnostne prihodnosti.

ZAHVALA ZA VAŠ DOPRINOS

Brez ogromno podpore ljudi, zbranih podpisov
podpore, idej, sodelovanja strokovnjakov in pozitivnih dejanj in naprednih medijev ne bi uspeli. Hvala vam za vaš doprinos in podporo. Z sodelovanjem in vztrajnostjo skupaj zmoremo veliko. Za prihodnost vsako dobro dejanje šteje…
Ponosni smo, da smo si skupaj prizadevali, za svobodno rejo kokoši brez registracije za samooskrbo z jajci. Kot so to delale generacije naših prednikov in so tudi delček odgovora na sodobne izzive prehranske varnosti, ohranjanja slovenskega podeželja,
slovenske krajine in navad.

Prizadevali smo si, da je sedaj Ptujski semenarski center v
Državni lasti in ni bil prodan tujcem saj tam žlahtnijo slovenska avtohtona semena. Avtohtona semena so bogastvo ljudi, naroda dežele, zato je prav, da jih ohranimo za prihodnje. Veseli smo, da nam je prisluhnila tudi oblast. Naredili in posejali smo tudi prve
za semenske kroglice za Kras.

V okviru gibanja Oskrbimo Slovenija štafete semen smo posejali in izmenjali na tisoče semen.

Sodelovali smo z društvom Samooskrbni.net navdihovali otroke v vrtcih in šolah za samooskrbo, skupaj sejali in jih učili znanj za
življenje.

Skupaj s strokovnjaki smo predstavljali dobre prakse trajnostne prihodnosti in izzivov podnebnih sprememb na poligonih, Pomurskem in Celjskem sejmu.

Z objavami so veliko za širitev dobrih in koristnih informacij pripomogli napredni predstavniki
medijev. Hvala jim.

Več o aktivnostih lahko najdete na www.ekoci.si.

POVABILO

Za soustvarjanje prihodnosti štejejo dejanja. Jo želite soustvarjati tudi Vi in se prijaviti k vse slovenskemu gibanju Oskrbimo Slovenijo -Štafeta semen?

Prijavite se do 20.1.2023 na povezavi https://ekoci.si/zadnje/zelite-tudi-vi-sodelovati-v-vseslovenskem-gibanju-oskrbimo-slovenijo-stafeta-semen-2022-23/.
Vsak s svojimi dejanji lahko poskrbimo za sedanje in prihodnje rodove, da ne bomo lačni, da ohranimo biotsko pestrost in ohranimo kmetijsko zemljo in našo zeleno Slovenijo.
Lahko sejemo, otroci v vrtcih v šolah, ljudje v društvih, sadimo sadna drevesa, delamo semenske kroglice. V pomoč sodelujočim so informacije in prireditve v Bazi znanja, ki jih dobijo prijavljeni na sodelovanje.

Hvala za vaš doprinos. Pogumno naprej.

Za Ekoci in sodelujoče Irena Rotar iz Eko civilne iniciative Slovenije (Ekoci), kjer se že že deseto leto združujemo somišljeniki v gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen.

Brez semen ni hrane, brez hrane pa ni suverenosti in prehranske varnosti.

Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen je gibanje za samooskrbo, sejanje, izmenjavo in ohranjanje slovenskih semen ter trajnostno prihodnost, ki na pobudo civilne iniciative EKOCI deluje že od leta 2012. Pripomogli so k ohranjanju slovenskih semen, poskrbeli, da je posajenih na tisoče slovenskih semen, in prispevali k povečanju vrtičkarske samooskrbe.

Deset let štafete semen

Iz članka Nedeljski dnevnik, Meta Černoga: » Štafeta semen poteka in udeležencem je uspelo zbrati, posejati in izmenjati veliko vrst semen za sonaravno pridelavo hrane Vsak lahko sodeluje v vse slovenskem gibanju  Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen za leto 2023. . Dokumentacijo za prijavo najdete na povezavi: https://ekoci.si/…/zelite-tudi-vi-sodelovati-v…/ in poglejte povabilo za sodelovanje https://ekoci.si/…/povabilo-k-sodelovanju-pri…/

Iz članka:« Povprašajmo dedke in babice kako so čuvali semena in kako so nekdaj pridelali hrano brez kemije in bili samooskrbni. To je moto letošnjega gibanja Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, ki pod okriljem civilne iniciative Ekoci eko Slovenije skupaj s somišljeniki že deseto leto organizira izmenjavo in sejanje  semen in si ves čas prizadeva za ohranjanje avtohtonih semen, samooskrbo,  sonaravno pridelavo hrane in trajnostno prihodnost.

»Živimo v nepredvidljivih časih gospodarskih, geopolitičnih in podnebnih sprememb, ki kažejo tudi na predvidljive težave pri zagotavljanju hrane. Živimo v čudoviti deželi, kjer bi lahko zraslo veliko več, kot pridelamo zdaj. Nekoč so to naši predniki že znali. Vse več ozaveščenih ljudi se sicer zaveda pomembnosti samooskrbe, vendar za varno prihodnost to ne bo dovolj, saj je na svetu že več kot milijarda lačnih ljudi. Ali bomo tudi kmalu mi med njimi če ne bomo kmalu zavihali rokave?« se sprašuje Irena Rotar, predsednica civilne iniciative.

Zato poudarja, da je zdaj čas, da v okviru možnosti tudi sami poskrbimo za prehransko varnost. »V Sloveniji imamo samo 800 kvadratnih metrov kmetijskih površin na prebivalca. Zaradi gradnje in širjenja infrastrukture vsak dan izgubimo 5 hektarov zemlje, izgubili smo že 80 odstotkov avtohtonih semen, zato vsako posajeno seme šteje.  Da ne bomo lačni ne mi, ne prihodnji rodovi. In da bomo ohranili naš košček raja našo Slovenijo zeleno in trajnostno. Vendar nam brez pomoči in znanja starejših ne bo uspelo,« je prepričana in dodaja, da je treba v prizadevanje za samooskrbo vključiti tudi otroke, javne ustanove, občine, strokovnjake, nevladne organizacije in gospodarske družbe. Le tako bomo poskrbeli za lokalno samooskrbo zdajšnjega in prihodnjih rodov.

Naše babice so vedele katera semena so najboljša in kako jih hraniti. In nevesta je v poročno balo dobila tudi najboljša semena za doto. Njena dolžnost je bila ohranjati semena in jih izmenjavati, saj je to pomenilo nadaljnjo   ohranitev in naravno žlahtnjenje sorte semena. Vsa ta semena so zrasla brez umetnih gnojil in kemičnih škropiv, ki sedaj poleg uničevanja zeli bistveno vplivajo na poslabšanje tal, podtalnice in škodujejo okolju, živalim in ljudem. Dedki so vedeli, da je  potrebno njive orati tako, da se med posameznimi delom njive naredi jarek – mulda, ogon, v katerem  se zbira voda ob nalivih, da ni njiva premokra, in da se tak jarek naredi okrog njive ter da se takšen jarek zastre kadar želimo zadržati vodo da se dvigne podtalnica.

Sedaj so vse njive ravne zaradi velikih in dragih traktorjev, ki potrebujejo ravno ploskev, našteva sogovornica.

Zato meni in apelira na starejše, ki so zakladnica znanja in izkušenj, pomembnih tudi za prihodnost, da sodelujejo pri Štafeti semen, akciji, ki jo pripravljajo že deseto leto zapored. V  Izmenjavalnici semen, dobrin in znanja ter cepičev starih sadnih sort, ki jih organizira Ekoci – v gibanju Oskrbimo Slovenijo Štafeto semen,  gre le za izmenjavo semen s preverjenimi pridelovalci, ki jih ne pridelujejo  za industrijske potrebe. Tu gre za ljubiteljske vrtičkarske semenarje, ki pridelujejo seme zase in imajo kakšno prgišče semen več, ki ga lahko prinesejo na Izmenjevalnico. Semena so pridelana večinoma na  biodinamičen način v okviru društva Ajda  ter cepičev starih sadnih sort z sadjarjem Slavkom Turšičem iz Sadjarskega društva Borovnica. Tu se najdejo  tudi stare sorte, ki niso vpisane na sortno listo, ampak jih ljudje hranijo iz roda v rod, kot  so stare sorte koruze, zelene solate kot je hrastov list, ognjiči, bob, kamilice, buče, pšenica enozrnica, razne stare sorte fižolov, ajde, stare sorte, zelenjave…

Kot pravi Irena Rotar so v preteklosti na ta način našli veliko sort semen, ki jih še imajo naši ljudje na podeželju in so nova avtohtona in tradicionalna semena podarili tudi genski banki Kis, vendar se ti takrat niso  dovolj  potrudili, da bi razmnožili seme. »Delujejo le v skladu z zakonodajo in zapletenimi postopki –  če semena ne vloži uradni pridelovalec semena, vzdrževalec sorte, ga ne uvrstijo v postopek za  preučevanje semena  in tako seme ne pride do postopka za vpis na sortno listo semena. Zato je sedaj izmenjevalnica organizirana tako, da bodo prava semena v rokah ljudi kot narodno bogastvo in vedno znova posejana, da bodo rasla in dajala vedno nove plodove – ne glede na to, ali so ali niso vpisana v sezname. Ljudje jih pridelajo in hranijo iz roda v rod in izmenjujejo med seboj, kot so to počeli naši predniki na podeželju že od nekdaj in je to del tradicije,« pravi Rotarjeva, ki upa, da se bo morda med temi pridelovalci našel kdo, ki bo šel preko zahtevnih postopkov in prideloval avtohtona semena za trg, pri čemer mu lahko pomagajo, saj imamo  v Sloveniji tudi semenarsko hišo Amarant, za katero semena prideluje že 20 pridelovalcev. Prav tako pa, kot pravi, Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, obljublja, da bo temu področju in semenarstvu na splošno namenilo večjo pozornost v prihodnosti.

Tudi če smo zelo napredni in bomo imeli vse digitalizirano, pametne hiše in vse na računalniku, bo v primeru naravnih nesreč ali daljše prekinitve dobave električne energije največ štelo to, kar bomo imeli sami  na vrtu ali v shrambi, kar bomo znali narediti sami. »Naši dedki in babice še imajo znanja, ki bi jih sedanji in prihodnji rodovi nujno potrebovali – kako poskrbeti za energijo, kdaj sekati drevesa za drva, da bodo najboljša, da bodo dobro gorela in ne bodo onesnaževala zraka. Naše babice so tudi vedele, kako hraniti živila brez hladilnika. In znanja o tem nam bodo še kako prav prišla v času, ko se vse glasneje govori o prekinitvi dobav električne energije in tudi vse dražje elektrike,« je prepričana Rotarjeva in vabi vse, da se akciji Štefeta semen tudi pridružijo.

Moderna kmetijska politika terja pri intenzivnem kmetovanju od kmeta vedno nove naložbe: kmetijske stroje, vsako leto novo kupovanje hibridnih semen, saj drugo ali tretje leto iz njih skoraj nič več ne zraste. Če želi kmet dosegli tako visoke pridelke, kot piše na etiketi semena, mora kupovati še fitofarmacevtska sredstva in mineralna gnojila, kar pa močno povečuje vhodne stroške, zato se nekaterim kmetom, ki imajo manjše kmetije, ne splača več kmetovati intenzivno in se morajo čim prej preusmeriti v sonaravno kmetovanje. Rotarjeva opaža, da je čedalje več ljudi, ki se zavedajo pomena hrane,  ki je pridelana sonaravno, ekološko, biodinamično, permakulturno.

»Tudi uradne ugotovitve so že znane in kažejo, da je hrana, ki jo kupimo v trgovinah, sicer zelo lepa, a je pridelana na način hidroponike –  v zaprtih prostorih ali rastlinjakih  brez zemlje, kar pomeni, da rastline rastejo  na vodi. Takšne rastline ne vsebuje toliko hranilnih snovi in mineralov, kot hrana, ki je zrasla v zemlji in je pridelana na sonaraven način. Da ne bomo lačni ne mi, ne prihodnji rodovi. In da bomo ohranili naš košček raja našo Slovenijo zeleno in trajnostno.«

Vsi, ki se bodo odločili za sodelovanje v gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen morajo izpolniti spletno prijavnico do 31. decembra. To so lahko otroci, vrtci, šole, posamezniki ali društva. Sodelujejo lahko tako, da sejejo semena, sadijo, pridelujejo ter izmenjujejo avtohtona semena in sadike kulturnih rastlin, sadnih vrst, medovitih in zdravilnih rastlin, izdelujejo in sejejo semenske kroglice ter pridelujejo sonaravno ter se prijavijo kot sodelujoči v Pozitivni točki Štafeta semen. Sodelovanje v gibanju je brezplačno. Vsi ki bi želeli sodelovati lahko najdejo prijavnice na spletni strani www.ekoci.si ali pišejo na naslov Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, za gibanje Oskrbimo Slovenijo -Štafeta semen. Ul.  Savinjske čete 4, 3310 Žalec. V dopis pa napišejo tudi na kakšen način želijo sodelovati – ali imajo kakšno staro seme, ali želijo pokazati dobro prakso na svojih kmetijah ali podati svoja dragocena znanja za kakšen intervju ali v bližnjem v vrtcu ali šoli.

Foto: Slavko Turšič Sadjarsko društvo Borovnica sodeluje na Izmenjevalnici cepičev starih sadnih vrst.

POSEJMO ČIM VEČ, DA BOMO ČIMBOLJ SAMOOSKRBNI.

Iz članka Čas za zemljo, Anja Kralj:  Vsak s svojimi dejanji lahko poskrbimo za sedanje in prihodnje rodove, da ne bodo lačni, da ohranimo biotsko pestrost in ohranimo kmetijsko zemljo in našo zeleno Slovenijo, poziva Irena Rotar iz Eko civilne iniciative Slovenije (Ekoci), ki že deseto leto združuje somišljenike s projektom Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen. Se želite tudi vi prijaviti k vse slovenskemu gibanju oskrbimo Slovenijo -Štafeta semen.? Prijavite se na povezavi: https://ekoci.si/zadnje/zelite-tudi-vi-sodelovati-v-vseslovenskem-gibanju-oskrbimo-slovenijo-stafeta-semen-2022-23/?fbclid=IwAR0ASx44Mvjxn9J1-sQJ3qp3uZfjFBvA_Ri0xp9ZKxXTs2H8vORRWp8Mq7A

“Če menite, da ste premajhni, da bi lahko kaj spremenili, si zamislite, kaj vse spremeni čisto majčken komar,” pravijo v Vrtcu Slovenska Bistrica, kjer otroke učijo znanja za življenje in tako spreminjajo svet na bolje. V okviru projekta Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen sejejo semena, delajo gredice, igrajo se v naravi, kompostirajo odpadke, jedo lokalno pridelano hrano. Slovenska Bistrica je tako svetel primer dobre prakse, ki otroke aktivno vključuje v vse procese od semen in skupne priprave hrane do obiska kmetij, ki pridelujejo hrano za vrtec in ponujajo lokalno hrano otrokom, pripoveduje Irena Rotar iz Eko civilne iniciative Slovenije (Ekoci), ki že deseto leto združuje somišljenike s projektom Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen. Kot pripoveduje, vzgojiteljice in otroci že pozimi zberejo semena, skupaj jih posejejo in nato opazujejo, kako iz semen rastejo rastlinice in potem sadike na skupni prireditvi podarijo staršem, da jih posadijo doma, nekaj pa jih gre na šolski vrt. Tam jih občudujejo, kako rastejo, ko pa zrastejo, jih skrbno poberejo in skupaj s kuharicami in vzgojiteljicami pripravijo okusen obrok. V vseh 11 enotah vrtca imajo svoje vrtove, imajo tudi krušno peč, otroci skupaj z vzgojiteljicami in kuharicami vsak teden pečejo žemljice. Na prireditvi se predstavijo tudi lokalni kmetje, ki dobavljajo hrano v vrtce, in čebelarji. Somišljeniki gibanja Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen so letos tudi posejali semenske kroglice na požganem Krasu. 

Brez semen ni hrane

“Brez semen ni hrane. Kdor ima hrano, ta ima oblast. Brez prehranske varnosti pa ni miru,” opozarja Irena Rotar. Živimo v nepredvidljivih časih gospodarskih, geopolitičnih in podnebnih sprememb, ki kažejo tudi na predvidljive težave pri zagotavljanju hrane, izpostavlja. Semena so bogastvo dežele, naroda in človeštva, poudarja: “Premalokrat se zavedamo pomena ohranjanja slovenskih avtohtonih sort, ki so naša kulturna in naravna dediščina, prispevajo k biotski pestrosti in prehranski varnosti, so prilagojene našim pridelovalnim razmeram, so bolj odporne. Primerne so za sonaravno pridelavo. Pomembne so tudi zaradi značilnega vonja in okusa ter vitalnih lastnosti in dozorelosti plodov.” Zdaj je čas, da v okviru možnosti tudi sami poskrbimo za prehransko varnost: “Živimo v čudoviti deželi, kjer bi lahko zraslo veliko več, kot pridelamo zdaj. Vse več ozaveščenih ljudi se zaveda pomembnosti samooskrbe, vendar za varno prihodnost to ne bo dovolj, saj je na svetu že več kot milijarda lačnih ljudi. V prizadevanje za samooskrbo je treba vključiti tudi otroke, javne ustanove, občine, strokovnjake, nevladne organizacije in gospodarske družbe. Le tako bomo poskrbeli za lokalno samooskrbo zdajšnjega in prihodnjih rodov. Če bo vsakdo od nas storil, kar zna in zmore, lahko skupaj dosežemo veliko,” poziva Rotarjeva.

Sporočilo projekta Štafeta semen je, da posejmo čim več, da bomo čim bolj samooskrbni: “Posejmo Slovenijo s čim več užitnimi, zdravilnimi in sadnimi rastlinami in posadimo čim več semen in sadik rastlin, naredimo semenske kroglice s semeni, ki so prilagojene našemu okolju,” razlaga Rotarjeva.

 Vsak lahko sodeluje

Med letom bodo v okviru projekta objavljali in posredovali objave o dogodkih ter prirejali večje dogodke, na katerih bo potekala izmenjava znanj, semen in dobrin – pri tem gre za simbolično dejanje, katerega cilj je ohranjanje semen na način, kot so to počeli naši predniki, projekt opiše Rotarjeva. Vsi, ki se bodo odločili za sodelovanje v gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, morajo izpolniti spletno prijavnico od 31. 12. 2022. To so lahko prav vsi, otroci, vrtci, šole, posamezniki, društva, našteva Rotarjeva. Aktivnosti izvajajo v svoji organizaciji in na lastno odgovornost, z lastnimi sredstvi. Organizatorji pa koordinirajo aktivnosti, obveščajo javnost in poskrbijo za podelitev priznanja. Sodelovanje v gibanju je brezplačno. Sodelujejo lahko tako, da sejejo semena, izdelujejo, sadijo, pridelujejo ter izmenjujejo avtohtona semena in sadike kulturnih rastlin, izdelujejo in sejejo semenske kroglice ter pridelujejo sonaravno. Poleg tega lahko širijo znanja o pravilni pridelavi in ohranjanju semen ter o trajnostnih oblikah pridelave hrane, prirejajo dogodke o samooskrbi in trajnostni prihodnosti, v sodelovanju z organizatorji in Zavodom za gozdove pogozdujejo ali pa si prizadevajo, da bo na javnih in zasebnih površinah raslo čim več sadnih dreves, grmovnic ter kulturnih in zdravilnih rastlin.

Pridelujejo lahko na balkonu ali v lončkih, zelenice spreminjajo v gredice, se vključijo v skupnostno pridelavo hrane, pomagajo kmetom, v sodelovanju z lastniki in lokalno skupnostjo sadijo sadne drevorede, prirejajo predavanja ali skupne dejavnosti v vrtcih in šolah, na javnih površinah sadijo drevorede, novorojenčkom podarjajo sadna drevesa … Odločevalci lahko samooskrbo in trajnostni razvoj vključijo v dolgoročni razvoj lokalne skupnosti, nešteto možnosti za sodelovanje opiše Rotarjeva. Udeleženci se sami odločijo, s katero dejavnostjo se bodo ukvarjali oziroma jo organizirali. Sodelujoči po opravljeni dejavnosti pošljejo spletno poročilo in fotografijo ter navedejo, ali za sodelovanje želijo prejeti priznanje. 

“Čas, v katerem živimo, ko na naša vrata trka prehranska kriza, je obenem čas, da se še bolj aktiviramo. Poleg tega naprošamo odločevalce, naj poskrbijo, da bo v državnih rezervah dovolj semen in hrane, in sprejmejo ukrepe, ki bodo zagotavljali blagostanje in trajnostno prihodnost,” sklene Rotarjeva.

Celoten članek najdete na povezavi: https://www.caszazemljo.si/slovensko/posejmo-cim-vec-da-bomo-cim-bolj-samoskrbni.html?fbclid=IwAR2OYdxxzSFqtc8mo4yP7ZdlcPtnUBppDtQuvgFcj3O_jE0zbno3ux8MBxE

Vključevanje ranljivih skupin v prostovoljske aktivnosti Medgeneracijskega centra Prebold

Koncept vseh delavnic je bil namenjen posamezni ciljni skupini, ki podpirajo realizacijo zastavljenih ciljev kot so navedeni v projektu. Seznam delavnic je združen v treh programih,katerih cilj je, da bodo prebivalci Spodnje Savinjske doline pri vsakodnevnih dejavnostih navseh področjih upoštevali dejstvo, da morajo sami poskrbeti z načinom življenja, za čisto okoljein naravo in zasleduje opisane cilje, navedene v projektu: »ozaveščanje mladih na delavnicah v vrtcih in osnovnih šolah«. V prvem delu izvedbe projekta je bilo izvedeno usposabljanje prostovoljcev Ambasadorjev trajnosti, ki so v nadaljevanju pomagali tudi pri izvedbi teh delavnic.

V tem drugem delu pa je bilo izvedeno izobraževanje in ozaveščanje otrok v vrtcu Prebold in OŠ Prebold ter po občinah Spodnje Savinjske doline: Prebold, Žalec, Braslovče, Polzela in Vransko. Organizator delavnic Ekoci – eko civilna iniciativa Združenje za trajnostno prihodnost se je zelo potrudilo da so bilo res kvalitetno izvedene vse delavnice iz teoretičnega, praktičnega in izkustvenega vidika. Z vključitvijo zunanjih predavateljev kot je dr. Barbara Čeh, mag, Nataša Ferant, Ivana Leskovar, Sanja Lončar, čebelarji, biodinamična društva smo dali vključno z organizatorji Irena Rotar in Mateja Rotar poleg strokovnega tudi ustvarjalni navdih in vzpodbudili zavedanje, da je za soustvarjanje trajnostne prihodnosti pomemben vsak korak in da vsak izmed nas nekaj zmore, kar so udeleženci tudi praktično izkusili.

Doseženi so vsi cilji projekta in nekateri so celo preseženi in sicer so zelo razveseljiva dejstva:

1. Da so v prvem delu projekta bila predvidena izobraževanja za 3 prostovoljce, izobraževanje je opravilo kar 10 prostovoljcev in pridobilo priznanje Ambasador trajnosti.

2. Da vsi Ambasadorji trajnosti, prostovoljci, še naprej vsak na svoj način delajo in prenašajo znanja v vsakdanjem življenju in v praksi na področju samooskrbe v teoriji in praksi.

3. Da smo uspeli navdušiti k samostojnemu in trajnostnemu pristopu sodelujoče in odločevalce, vzgojitelje v vrtcu, učitelje v šoli ter navdušili lokalne skupnosti ter širšo javnost.

4. Da so aktivnosti izvedene v projektu vidne tudi po končanem projektu in bodo delovale naprej. Posajene so zeliščne gredice, pred MPC Prebold v visokih gredicah raste zelenjava in zelišča, v vrtcu in šoli rastejo zelišča, ki se uporabljajo in so hkrati učni poligon za nadaljnjo izobraževanje in delo. Na javnih površinah pa si lahko prebivalci naberejo zelišče in jagod haskap, ki bodo vsako leto znova rodile nadaljnjih 50 let.

5. Da so v Osnovni šoli Prebold uvedli izbirni predmet Sodobno kmetijstvo in se je kar za tri skupine otrok prijavilo k sodelovanju in nastaja nov šolski vrt v okolici šole. Iz izvedene ankete med učenci zakaj so se prijavili k izbirnemu predmetu Sodobno kmetijstvo jih je kar 90 odstotkov povedalo, da jih je tematika zanima zato, ker so sodelovali v tem projektu.

6. Vsem delavnicam v šolah in vrtcih je bilo skupno izhodišče: spoznavanje trajnostnih in okoljskih tematik, povezanih tudi s praznovanji svetovnega dneva čebel, biodiverzitete, okolja, hrane in drugih praznikov ter pomena samooskrbe, sodelovanja in povezovanja v lokalni skupnosti in širše. Vsi cilji so bili doseženi.

7. Poudarek je na aktiviranju posameznika, kar je bilo doseženo z delom v manjših skupinah in skozi izkušnje sejanja semen tudi sodelovanja in povezovanja.

8. Delavnice za ranljive skupine in širšo aktivnosti odraslih je bil zasnovan kot spoznavanje aktivnosti in načinov, kako lahko posameznik poskrbi lažje za svojo družino in za prihodnost ter se poveže v lokalno skupnost in hkrati varuje okolje s trajnostnim pristopom.

Ekipa Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije si je prizadevala  za dobro izvedbo in organizacijo sejma Agra in spremljajočih dejavnosti skozi celo leto Veseli smo, da so uresničeni vsi Cilji projekta: V projektu bomo implementirali napredna znanja ekosistemskih rešitev, ki so v tujini že dokaj poznana pri nas pa se vse bolj omenjajo kot način prilagajanja podnebnim spremembam.
Kompetenčna izbira partnerjev je  omogočila dober prenos znanja v prakso in zajema vsa področje trajnosten prihodnosti. Na področju celostnih rešitev na področju okolje, poljedelstva, zeliščarstva, zelenjadarstva in ekonomike ter horizontalne ter vertikalne mreženje..

Z ekosistemskimi pristopi, ki vključujejo varčno  rabo naravnih virov in prilagoditve na omejene pogoje je nujno treba  upoštevati nova znanja in izkušnje ter tudi tradicijo in inovacije s področja trajnostnih oblik kmetovanja in prilagoditev kmetovanja glede na geografsko lego in resurse posameznega območja, kmetije, pridelovalca…Kmetije  potrebujejo  konkretne rešitve  kako izboljšati pridelavo zelišč na kmetiji, in pri tem zmanjšati vhodne stroške pridelave in kako pridelovati v sozvočju z naravnim danostmi, ki bodo omogočala izboljšanje ekonomike na kmetiji. Projekt je zasnovan tako, da izdelajo  na osnovi analize potreb kmetij  strokovne rešitve strokovnjaki IHPS, IPVO in KGZS.  Tako so  štiri kmetje (partnerji) dobili rešitve kako z uporabo novih metod za povečanje sonaravne pridelave in ekosistemskih rešitev prilagoditi pridelavo zelišč na kmetiji podnebnim spremembam. Glavni problem je pomanjkanje padavin in vode zlasti v Prekmurju in pojavljanje hudih suš, ki prekinejo vegetacijsko  fazo, za kar je potrebno dodatno zalivanje. Ker pa zelišča ne prenašajo dobro dodatnega zalivanja, je bolj smiselno uporabiti ekosistemske pristope za zadrževanje vlage v tleh ter za bogatenje zemlje s hranili po naravni poti.

Z uvajanjem novih tehnologij in pridelave določenih zelišč bodo kmetje na svojih kmetijah izboljšali lastnosti tal in s tem tudi zmanjšali potrebe po vodi oz. namakanju. Uvajanje novih vrst zelišč na kmetijah in njihova pridelava predstavlja velik tržni potencial v Sloveniji ter povečanje samooskrbe ne samo za gospodinjsko samooskrbo ampak tudi za javne zavode, šole, bolnišnice  s kvalitetnimi čaji..

Skupaj se  veselimo učinkov zdravilnih rastlin  in novih izdelkov, ki so nastali  in dobrih rešitev, ki so uporabne tudi na drugih kmetijah  v projektu Zelpod.

Več info na:  http://www.ihps.si/rastline-tla-in-okolje/pilotni-projekt-zelpod/.

16.11.2021 Brdo pri Lukovici: Z veseljem smo sodelovali na posvetu o Shemah kakovosti in podpisali pobudo kot sledi iz Sporočila za javnost Čebelarske zveze Slovenije: https://www.czs.si/objave_podrobno_czs/12768

Ob koncu novinarske konference je bila podpisana Pobuda Vladi Republike Slovenije za razširitev Dneva slovenske hrane v Teden slovenske hrane, ki se glasi:

»Spodaj podpisani, ki smo se sestali dne 16. 11. 2022 v organizaciji Čebelarske zveze Slovenije, dajemo Vladi Republike Slovenije Pobudo za razširitev Dneva slovenske hrane v Teden slovenske hrane.
V letošnjem letu poteka že 12. Tradicionalni slovenski zajtrk in 11. Dan slovenske hrane, ki iz leta v leto presegata pričakovanja organizatorjev in sodelujočih deležnikov. Želimo si, da Dan slovenske hrane preraste v Teden slovenske hrane, ki bi potekal vsak 3. teden v novembru z vrhuncem v petek, ko bi po ustaljenih smernicah potekal Tradicionalni slovenski zajtrk. Cilj Tedna slovenske hrane je, da bi v tem tednu ne le v vzgojno – izobraževalnih ustanovah, ampak v vseh javnih zavodih po Sloveniji uživali lokalno pridelana živila oziroma jedi. Menimo, da bi z aktivnostmi v okviru Tedna slovenske hrane spodbudili uživanje lokalno pridelane hrane in poznavanje tradicionalnih slovenskih jedi, zdrav prehranski slog ter nenazadnje izboljšali promocijo pridelkov in živil slovenskih pridelovalcev.«

Pobudo je podpisalo 11 inštitucij s področja kmetijstva in živilstva. Podpisnice pobude so Čebelarska zveza Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Sindikat kmetov Slovenije, Zveza kmetic Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine, Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, Združenje za trajno prihodnost, Zveza sadjarskih društev Slovenije, Gibanje oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, Gibanje Rajski vrt in Konzorcij evropsko zaščitenih živilskih pridelkov in izdelkov.

Z veseljem Vam objavljamo dopolnitev odgovora iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano UHVR, ki smo ga prejele 28.11.2022 in objavljamo komunikacijo z ministrstvom.

Ekoci s somišljeniki se Vam zahvaljujemo za dopolnitev odgovorov glede poslanih pobud iz posveta o prehranski varnosti, in semen: https://ekoci.si/zadnje/szj-pobude-in-vprasanja-iz-posveta-kako-si-zagotoviti-hrano-za-danes-iz-prihodnost/ in https://ekoci.si/zadnje/sporocilo-za-javnost-pobuda-vkljucitev-semen-v-drzavne-rezerve/. Zahvaljujmo se Vam za prvotni odgovor, ki smo ga že objavili na povezavi: https://ekoci.si/zadnje/odgovor-ministrstva-na-podane-pobude-glede-prehranske-varnosti/.

Še bolj pa smo veseli vaše dopolnitve, kjer ste navedli konkretne korake za izboljšanje stanja. Hvala vam. Predlagatelje pobud res veseli informacija, da bo MKGP IN MGRT preučilo možnosti za uvrstitev semen v državne rezerve z naslednje obdobje. Veseli nas tudi informacija, da vidi MKGP potencial za širitve ponudbe slovenskih semen preko trgovin Zadružne zveze Slovenije, ki bi lahko bile tudi izvrstne ponudnik lokalne hrane od kmeta do potrošnika. Veseli smo informacij, da se bo na žlahtniteljskem centru na Ptuju več žlahtnilo, saj je v genski banki več kot 5000 vrst genskega material, na trgu pa le okoli 200 semen. Glede povečanja semenske proizvodnje pa je potrebno povedati, da ni vseeno, ali povečujemo ogromno površine pridelave semen le s travami in pšenico ali z zelenjadnicami, kjer imajo najmanj semen in tudi najnižjo samooskrbo s semeni in pridelki. Zahvaljujmo se vam, da podpirate našo akcijo Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, kjer želimo ozavestiti javnost o pomenu slovenskih semen, samooskrbe in da lahko vsaj izmed nas prispeva k večji prehranski varnosti s svojimi dejanji medtem, ko imamo v Sloveniji le še 800m2 kmetijske zemlje na prebivalca, od tega le šestino najbolj rodovitne in izgubimo vsak dan 5 ha kmetijske zemlje zaradi pozidav in infrastrukture ter je na svetu že milijarda ljudi lačnih. Ljudi vzpodbujamo, otroke, vrtove, šole, da tvorno sodeluje in posejejo čim več užitnih rastlin. Več info na: https://ekoci.si/zadnje/povabilo-k-sodelovanju-pri-aktivnostih-oskrbimo-slovenijo-stafeta-semen-2022-23/. Mi si prizadevamo za vrtičkarsko samooskrbo, Vam želimo čim več uspeha pri vzpodbujanje trajnostne prehranske varnosti iz strani kmetijstva.

Imamo pa še prošnjo v razmislek. Vemo, da se zaradi enotnega EU trga razume, tudi trg semen kot enotni trg, kot rečeno je tudi priznana ekvivalenca semen, kar v laičnem jeziku pomeni, da naj bi bila za tista semena, ki jim je ekvivalenca priznana bili enaki – če so pridelani v Eu, Aziji ali v Sloveniji. Sporočamo vam, da iz vrtičkarskega vidika, preko direktnih informacij in iz izkušenj preko več sto članov društva Samooskrbni.net, da semena pri sonaravni pridelavi brez uporabe FFS ne zrastejo enako na Primorskem, Dolenjskem in v Prekmurju, čeprav gre za isto sorto semen in proizvajalca. Ali je res pričakovati, da bodo rastline, ki zrastejo iz teh semen, enako rasla na Siciliji, na Nizozemskem ali v Sloveniji? In da bi zrastla brez FF? Ali si v času podnebnih sprememb ne prizadevamo za čim manj uporabe FFS? Zato vas naprošamo, da preučite možnosti, kaj lahko naredite za zaščito nacionalnih interesov in da ne bomo prehitro podlegli ponudbi modificiranih semen namenjeni za hidroponiko, akvaponiko in aeroponiko. In upamo, da se bo povečala pridelava slovenskih sort semen v Sloveniji, saj v času Semenarne Ljubljana, niso bila semena za trg pridelana v Sloveniji ampak na tujih trgih.

Ponosni smo tudi na slovenske sorte krompirja, za katere vam iz lastnih izkušnj povemo, da ga je,  razen na KIS TRŽENJE, skoraj nemogoče kupiti v Sloveniji, pa še tam niso na voljo vse vrste, ki so jih tam požlahnili. Ali bo naslednje leto kaj bolje?

Pa še v razmislek. Ali bi veljalo najti pot za uveljavitev nacionalnih interesov pred EU interesi in interesi korporacij? Ali menite, da bi moral KIS Slovenska genska banka kot priporočljive sorte Krompirja in semen PRVENSTVENO PRIPOROČATI SLOVENSKE SORTE KROMPIRJA in ali je res primerno, kot nam zatrjujejo, da so vključene tudi nizozemske in tuje sorte krompirja namesto, da bi prvenstveno vključevali lastne sorte semen. Za več informacij o tem obiščite povezavo Priporočljive sorte krompirja za leto 2022: https://www.kis.si/f/docs/Krompir/Priporocene_sorte_krompirja_v_Sloveniji_v_letu_2022.pdf

Zahvaljujmo se vam za tvorno sodelovanje. Z veseljem bomo spremljali vaše ukrepe za izboljšanje stanja na semenarskem področju, povečanju samooskrbe in prizadevanj za trajnostno pridelavo hrane.

 Mnogo uspehov še naprej Vam želimo.

S spoštovanjem,

za Ekoci In somišljenike,

Irena Rotar, predsednica združenja

PRIJAVITE SE K SODELOVANJU!

Objavljamo prijavnice in vas vabimo k sodelovanju v gibanju Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen – vseslovenski akciji za povečanje samooskrbe, ohranjanje slovenskih semen in trajnostno prihodnost, ki poteka že deseto leto. Vsako dejanje šteje, ki ga lahko naredi vsakdo izmed nas. Da v prihodnosti ne bomo lačni, da ohranimo slovensko semena in biodiverziteto ter da ohranimo našo Slovenijo za prihodnje rodove. Posadimo čim več kulturnih zdravilnih medovitih, sadnih in gozdnih rastlin. Sodelujočim bodo v pomoč informacije v Bazi znanja in možnost ogleda dobrih praks, za sodelovanje lahko na željo prejmejo priznanje.

Vsi, ki se bodo odločili za sodelovanje v gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen morajo izpolniti spletno prijavnico od 1.12.2022 do 31.12.2022: otroci, vrtci, šole, posamezniki, društva. Sodelujejo lahko tako, da sejejo semena, izdelujejo, sadijo, pridelujejo ter izmenjujejo avtohtona semena in sadike kulturnih rastlin, sadnih vrst, medovitih in zdravilnih rastli izdelujejo in sejejo semenske kroglice ter pridelujejo sonaravno ter se prijavijo kot sodelujoči v Pozitivni točki Štafeta semen. Aktivnosti izvaja v svoji organizaciji in na svojo odgovornost, z lastnimi sredstvi. Organizatorji pa koordinirajo aktivnosti, obveščajo javnost in poskrbijo za podelitev priznanja. Sodelovanje v gibanju je brezplačno. Predlagamo, da preberete celoten poziv sodelovanju na povezavi: https://ekoci.si/zadnje/povabilo-k-sodelovanju-pri-aktivnostih-oskrbimo-slovenijo-stafeta-semen-2022-23/.

Sodelujočim bodo v pomoč informacije Bazi znanja, v kateri bodo našli objave in znanja nekaterih uradnih institucij ter naprednih nevladnih in strokovnih organizacij, ki delujejo na tem področju. V Sloveniji imamo tudi veliko dobrih praks, katere si bodo lahko ogledali sodelujoči v Pozitivnih točkah Štafete semen. Seznam sodelujočih v Bazi znanja in dobrih praks dopolnjujemo do 31.12.2022 in pozivamo nosilce dobrih praks, da se prijavijo in širijo svoja dragocena znanja. Prihodnost bo zelena, trajnostna ali pa je ne bo.

Navodila in priročnik za sodelovanje, vključno z informacijami in seznam sodelujočih v bazi znanja in seznam možnosti ogleda dobrih praks bo objavljen dne 2.1.2023 na spletni strani www.ekoci.si.

Vse, ki se bodo prijavili za sodelovanje v Pozitivni točki Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen ter sodelujočih v bazi znanja in dobrih praks vabimo, da 10 dni preden organizirate dogodke za širšo javnost, pošljete v Messenger Fb Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen povezavo na dogodke, ki jih boste organizirali ali pa pošljete vabilo na meil:ekoci.si@gmail.com; da bomo tudi organizatorji o izvedenih dogodkih v napovedniki dogodkov obveščali javnost.

1. PRIJAVNICA ZA SODELOVANJE V GIBANJU V OSKRBIMO SLOVENIJA – ŠTAFETA SEMEN – POZITIVNA TOČKA 2022/23

Prijavnico izpolnijo društva, šole vrtci, posamezniki in vsi, ki želijo aktivno sodelovati v Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen. Da bo čim več kulturnih rastlin posajenih, rastlin posajenih, da ohranimo slovenska semena, biodiverziteto in poskrbimo za prehransko varnost. Prijavite vse, ki želite npr. sejati, izdelovati semenske kroglice, saditi rastline in sadne drevesa in grmičevje, pogozdovati, organizirati dogodke… Celotno povabilo za sodelovanje najdete na povezavi: https://ekoci.si/zadnje/povabilo-k-sodelovanju-pri-aktivnostih-oskrbimo-slovenijo-stafeta-semen-2022-23/.

Prosimo, da se vsi zainteresirani sodelujoči udeleženci, ki želite sodelovati v gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen – Pozitivna točka, prijavite preko elektronskega obrazca, ki ga najdete na povezavi: https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSckBzd2GDWnThk9taKtclVMieEXk11ZaeGXcptZLVzlVT6gjg/viewform.

2. PRIJAVNICA ZA SODELOVANJE ŠTAFETA SEMEN V BAZI ZNANJA

To prijavnico izpolnijo tisti, ki želijo sodelovati v gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen in so pripravljeni posredovati znanja sodelujočim v gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen. Npr: predavati o semenih, varovanju čebel, opraševalcev sonaravni pridelavi hrani, biodinamiki, permakulturi, zdravilnih rastlinah ipd., prikazovat dobre prakse na svoji kmetiji, organizirati delovne akcije ipd. Prijavnico izpolnijo, kmetije, združenja, institucije, mediji, ki bodo objavljali in posredovali informacije ipd.

Prosimo, da se preko spletnega obrazca prijavite za sodelovanje v Bazi znanja vsi, ki ste pripravljeni deliti znanja za trajnost prihodnost, še posebej sodelujočim v Oskrbimo Slovenijo-Štafeta semen, ki ga najdete na povezavi: https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLScc8HMU0Ru2mvyG_G0V9NI5qrjR6q0usoTPBFJ3-xyKMdOl8w/viewform

3. POROČILO O IZVEDENI AKTIVNOSTI NA POZITIVNI TOČKI, OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN 2022/23 – PRIZNANJA ZA SODELOVANJE

Poročilo o izvedenih aktivnostih pošljete vsi sodelujoči v Pozitivni točki – Štafeta semen in sodelujoči v Bazi znanja v roku petih dni po opravljeni aktivnosti in priložite fotografijo. V poročilo sporočite, če želite prejeti priznanje za sodelovanje ali samo po meilu v pdf obliki ali na javni podelitvi.

Za vse, ki bodo izvedli aktivnosti od 1.1.2023 do 28.2.2023 in boste poslai poročilo boste prejeli priznanja v pdf obliki po meilu ali na javni prireditvi na Celjskem sejmu. Podelitev priznanj bo potekala na spomladanskem sejmu Green – zeleni sejem, ki bo potekal od 17.3. do 19.3.2023. Za aktivnosti opravljene od 1.3.2023 do 30.6.2023, pa bodo na podlagi prejetih poril podeljena priznanja na Celjskem sejmu MOS, ki bo potekal od 13.9. do 17.9.2023.

Povezava do Poročila o izvedenem dogodku za sodelujoče v POZITIVNI TOČKI Štafeta semen in prijavljene v bazi znanja: https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSclmymcWpZ9zp_DXvc8kEGJhlu8akOr-re5e_bkFOj-s95JVQ/viewform

4. OHRANJAMO STARA SEMENA.

V Sloveniji je veliko starih semen, ki prehajajo iz roda v rod. V kolikor najdete kakšno staro seme vas naprošamo, da nam sporočite na meil ekoci.si@gmail.com; in pomagali vam bomo pri postopku vpisa semena v Ohranjevalno sorto.

Uradno prijavnico najdete spodaj:

Vas zanimajo utrinki 10-letnega delovanja gibanja Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen?

Kliknite na povezavo: https://ekoci.si/zadnje/utrinki-iz-bogate-zgodovine-gibanja-oskrbimo-slovenijo-stafeta-semen-od-leta-2012-dalje/.